Christian Guerematchi: V kulturnem objemu

Christian Guerematchi je plesni ustvarjalec in raziskovalec, rojen v Sloveniji, ki živi in ustvarja v Amsterdamu na Nizozemskem. Na 35. grafičnem bienalu Ljubljana je sodeloval s projektom Črni Tito naslavlja parlament duhov (2022). V Ljubljano se je od 18. novembra do 6. decembra 2024 vrnil kot rezidenčni umetnik projekta Od bienala do bienala, s katerim praznujemo 70 let Grafičnega bienala Ljubljana in napovedujemo 36. bienalsko edicijo v letu 2025.

Na raziskovalni rezidenci se je ponovno posvetil svojima stalnima umetniškima temama: črnski evropski identiteti in narativom črnega telesa. Raziskoval je občutek dvojnosti in povezovanje različnih kulturnih in družbenih okolij. Poseben izziv mu je bil, kako znotraj simbolno in kulturno zaznamovane Švicarije – tudi kot prostora prehajanj in prilagajanj zgodovinskim okoliščinam – misliti gibajoče se telo. Svoj performans, ki ga je izvedel na Dan odprtih vrat MGLC Švicarije (1. 12. 2024), je sestavil iz videa (sodelovanje z Ano Čigon) in dveh plesnih pozicij v živo. Performans je spremenil rezidenčno stanovanje v začasno potopitveno izkušnjo »kulturnega objema«, kjer so se meje med telesom in prostorom, gibanjem in statičnostjo, opazovalci in performerjem izrisovale znova in znova.

Vabimo vas k branju avtorjevega eseja V kulturnem objemu.

***

Christian Guerematchi: V kulturnem objemu

»Vsi smo vklenjeni v rasni objem, vendar nas ne razvaja na enak način.« Phanuel Antwi, On Cuddling. Loved to Death in the Racial Embrace

Sem plesni ustvarjalec, rojen v Mariboru, in zadnjih sedemnajst let delujem v Amsterdamu. Nizozemski multikulturni prostor mi je omogočil, da se v umetniški praksi osredotočam na marginalizirano identiteto temnopoltih ljudi. V umetniškem raziskovanju me zanima prostor med poli, kot so črno – belo, moško – žensko in privilegirano – marginalizirano.

Uvodna misel profesorja in pisatelja Phanuela Antwija me navdihuje pri najnovejši plesni raziskavi družbenih tem, ki sem jih vajen iz zahodnjaškega okolja. Na Nizozemskem sem namreč začel kot koreograf aktivno delovati v času boja proti liku Črnega Petra; to je karikatura temnopoltih, ki so jo še pred kratkim ne glede na očitni rasizem zagovarjali kot del obstoječe tradicije v času miklavževanja. Sočasno je bila na Nizozemskem dolgo prisotna nacionalna razprava o rasizmu. Zaradi kolonialne preteklosti so se umetniki in kulturniki lotili dekolonizacije nizozemskega jezika in kulture. Prav v tem obdobju sem na Univerzi v Amsterdamu spoznaval dekolonialno vizijo nizozemskega gledališča in kulture. V nasprotju s slovenščino je nizozemski jezik podvržen cenzuri besed in oznak, ki omalovažujejo nebelopolte in marginalizirane skupine prebivalstva, kot na primer oznake negroidnosti ali židovstva. Pri svojem raziskovalno-umetniškem sodelovanju z ustanovami v Amsterdamu, kot so gledališče Frascati, Bijlmer Parktheater in ICK Dans Amsterdam, sem moral pogosto pojasnjevati svojo nacionalno pripadnost in evropsko identiteto, saj na Nizozemskem mnogokrat ločujejo ozadje ljudi na avtohtono in alohtono. Ker slovenščina ne pozna takšnega jezikovnega razločevanja, kot temnopolti Slovenec ne dvomim o svoji pripadnosti slovenstvu. Drugače torej kot večina t. i. alohtonih Nizozemcev z nizozemsko kulturo. Diskurz o dekolonizaciji jezika in kulture poteka na več ravneh. Prisoten je tudi na področju umetnosti in s preizpraševanjem črnske evropske identitete in kodov črnega telesa poskušam prispevati k temu diskurzu. To počnem predvsem s projekti v sodelovanju z umetniki in raziskovalci, med katerimi so Richard Kofi, Shishani in Markus Zacharias – Studio10.2.

Med letoma 2022 in 2024 sem zaključil dvoletni celostni projekt za umetniški razvoj pri FPK (The Performing Arts Fund NL). V tem času sem omenjenima umetniškima temama posvetil trilogijo Epistemologije telesa, širši raziskovalni projekt, v sklopu katerega sem v plesnih predstavah razčlenjeval izgubljene zgodovine, na primer obdobje gibanja neuvrščenih, aktualne družbene fenomene, kot je gibanje Black Lives Matter, ter presečišče filozofskih smeri afropesimizma in afrofuturizma.

Zdaj se ponovno vračam k svojima ustaljenima umetniškima temama: črnski evropski identiteti in narativom črnega telesa. Tokrat je moje izhodišče, kako deliti to, kar sem doživel v tujini, z domačo, slovensko publiko. Moje vodilo je neuvrščenost z vidika sodobne umetnosti. To ni nekakšno arhiviranje, pač pa opredelitev in refleksija znanih pojmov za zamišljanje drugačne prihodnosti. Izhajam iz vprašanja: Kaj sledi dekolonialnosti? Pri tem sta zame Slovenija in tudi nekdanja Jugoslavija neki kazus zmage proti trdovratnim in neizprosnim kolonialnim načelom. Ob tem se neizbežno zastavlja vprašanje, kako v prihodnosti živeti enotno kot družba posameznikov z različnimi stališči in mnenji.

Antwi v svoji knjigi On Cuddling. Loved to Death in the Racial Embrace govori o spoju zahodnjaške kolonialne zgodovine z usodo koloniziranih narodov. Pojem rasnega objema, ki hkrati ščiti in zatira marginalizirane skupine, me navdihuje, in težo te idejne zasnove želim preveriti tudi v slovenskem prostoru. Moje raziskovalno polje se navezuje na sposobnost poistovetenja dominantne kulture s črnim telesom, na vprašanje pripadnosti črnega telesa slovenski kulturi in hkrati na razmislek, kako lahko dojemanje tako zaznamovanega telesa približam slovenskemu občinstvu. Podobno kot Antwi preizprašujem odnos s svojim okoljem; čeprav se lahko poistovetim s slovensko kulturo, se obenem sprašujem, kam pripadam ter kateri prostor lahko s svojo barvo kože in s svojo spolno usmerjenostjo zavzemam. Predvsem v obdobju migracijske krize prevladuje vtis, da je za ljudi, kot sem jaz, slovenski prostor omejen. Na ta način sem tudi jaz kot oseba in kot umetnik del kulturnega objema, ki me hkrati ščiti in zatira.

***

O avtorju:

Christian Guerematchi je plesni ustvarjalec in raziskovalec, rojen v Sloveniji, živi in ustvarja v Amsterdamu na Nizozemskem. Bil je aktivni član Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor ter nemške zasedbe Ballett Kiel. Na Univerzi v Amsterdamu se je seznanil s somatskim gibom, gledališkimi študijami in dramaturgijo. Tesno je povezan z ICK Amsterdam (Emio Greco in Pieter C. Scholten). Pred kratkim je zaključil dvoletni celostni projekt za umetniški razvoj pri FPK (The Performing Arts Fund NL), v sklopu katerega je predstavil trilogijo Epistemologije telesa, ki vključuje dela: N.A.M. – Non-Aligned Movement (Gibanje neuvrščenih), Hissy Fit – An Echo Between Bodies (Odmev med telesi); in FUNK: A Cosmic Horizon (FUNK: Kozmični horizont). Njegovo delo Črni Tito naslavlja parlament duhov (Black Tito Addressing the Parliament of Ghosts) je bilo v sodelovanju s studiem Red Clay Ibrahima Mahame predstavljeno na 35. grafičnem bienalu Ljubljana.

Spletna stran: christianguerematchi.com