Praksa ganske umetnice Tracy Thompson predstavlja vrhunec dolgoletnega eksperimentiranja, vzvratnega inženiringa* in podrobnega spremljanja plastičnosti živilskih polimerov ter njihovih razvidnih, a skritih univerzumov.

Umetničino zanimanje za dekonstrukcijo živil v njihovih materialnih in slikovnih upodobitvah se odraža kot kritika in razširitev žanra tihožitja. Tradicija tihožitja običajno vključuje likovno upodabljanje sadja in cvetja, razporejenega na mizi, ali vsakdanjih predmetov in osebnih stvari, ki imajo bodisi verske konotacije bodisi odražajo refleksijo človekove minljivosti ali smrti (vanitas). Tracy Thompson presega tradicionalno umeščanje hrane na mizo, namenjene za človeško zaužitje, in namesto tega eksperimentira s hrano kot takšno – denimo z waakye (jed iz riža in fižola), fufom (velik cmok iz močnatih banan in manioke), rezanci in jollof rižem (rižota s paradižnikom in začimbami) – ter jo preoblikuje v nove oblike. To počne tako, da pozorno motri živahne procese, ki potekajo v hrani, kot so fermentacija, kristalizacija, polimerizacija ter druge mikrooblike in procesi, ki kljubujejo doslednemu upodabljanju hrane, kot smo ga vajeni sicer.

Umetnica uporablja visoko procesiranje in mikrografijo živil, kot je kanzo – ožgani ostanki hrane, po kuhanju strjeni na dnu posode –, ki v Gani sicer velja za kulinarično delikateso. Te na videz nebistvene ostanke povzdigne v zanimivo mesto raziskovanja in eksperimentiranja. Tracy Thompson uporablja programsko opremo za vzvratni inženiring, s katero pretvori dvodimenzionalne podobe substratov hrane, posnetih z mikrografijo, v tridimenzionalne topografske informacije z uporabo tehnike digitalnega modela višine (DMV), ki je skladna z metodami v rabi v geografiji, animaciji, teksturiranju, kartografiji in drugih sorodnih poljih, vključno s planetarnimi posnetki (oddaljenim zaznavanjem). Ta proces omogoča pretvorbo materiala v podobo in slednje nazaj v material ter tako ponuja več načinov, na katere materiali izražajo svoje bistvo. Živila postanejo plastika, polimeri se spremenijo v informacije, podobe postanejo 3D modeli, vse našteto pa se udejanja skozi dinamične povratne učne zanke. »Dela me vedno naučijo česa novega,« pravi avtorica. Ta proces si lahko predstavljamo kot razpočeno babuško, ki razkriva vsebino, večjo od nje same, v obliki vse manjših figuric, in ta njena prostorninska razsežnost prevzame opazovalca. Tako postanemo kartografi davno minulih dni, zazrti v novo terro incognito, ki bi lahko bila ostanek nezemskih planetov, oscilirajočih med izmišljijo in resničnostjo. Morda bomo padli v vulkanske kotanje jollofa in zapluli po morjih, ki so dejansko puščave – prostrane, raztezajoče se »ravnice« –, pri katerih ploskovitost zastira dejansko neskončnost globine snovi.

V času obnovljene tekme med državami za prevlado v vesolju nas Tracy Thompson povabi na potovanje v notranje prostore stvari – in posledično tudi v našo lastno notranjost –, kjer izpostavljenost temu, kar sicer že poznamo, a ne zadosti podrobno, postane subverzivno politično dejanje, neločljivo povezano s čutenjem: tistim, kar nam je dovoljeno videti ali kar nas napeljuje h gledanju, tistim, kar si lahko prisanjamo in česar si ne moremo, in tistim, kar si lahko zamislimo.

Svetovi znotraj svetov je druga izvedba samostojne razstave umetnice Tracy Naa Koshie Thompson. Njena razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru temelji na vezeh, ki so se spletle med 35. grafičnim bienalom Ljubljana leta 2023, na katerem smo na raznolike načine ponovno preučili in oživili nadejanje in vizije gibanja neuvrščenih.

Kurator razstave: Patrick Nii Okanta Ankrah

*Vzvratni inženiring (angl. reverse engineering) je postopek analize izdelka, naprave ali sistema za razumevanje njegove zasnove, konstrukcije ali funkcionalnosti. Vključuje razstavljanje, pregled in preučevanje komponent in strukture obstoječega predmeta, da se ustvari njegov podrobni prikaz ali model. 

Dr. Tracy Naa Koshie Thompson (1993) je ganska umetnica iz Akre. Je alumna Univerze za znanost in tehnologijo Kwameja Nkrumaha (KNUST) v Kumasiju v Gani. V svoji umetniški praksi se posveča raziskovanju plastičnosti, samogenerativnih vzorcev v polimerih in postopkov visokega procesiranja živil. Njena najnovejša dela, »mikrotopografije«, so digitalne rekonstrukcije mikroskopskih pokrajin kristalinskih vzorcev v živilih in prebavnih tekočinah – to so topografije, ustvarjene iz mikroskopskih posnetkov. Dela združujejo vidike kulinaričnih tradicij, mikroskopije, geologije in digitalne morfogeneze. S svojo prakso dekonstruira ustaljene pojme o hrani in se kritično loteva tradicijo tihožitja. Izraža se v formah, ki vključujejo prostorsko pogojene in procesno zasnovane instalacije, 3D tiskanje, digitalne topografske animacije in kartografijo. Sodelovala je na številnih razstavah, med drugim na razstavi And This Is Us v Frankfurter Kunstverein (2025, Nemčija); na bienalu v Muzeju sodobne umetnosti v Busanu (2024, Južna Koreja); na 1. trienalu v Stellenboschu (2020, Južna Afrika) in na 35. grafičnem bienalu Ljubljana Iz praznine so prišli darovi kozmosa (2023), pod umetniškim vodstvom Ibrahima Mahame.

Patrick Nii Okanta Ankrah je kurator in umetnik iz Gane. Leta 2023 je kot sokurator sodeloval na 35. grafičnem bienalu Ljubljana Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Na SCCA Tamale vodi kuriranje družbenih procesov z interdisciplinarno pedagogiko. Deluje med Akro in Tamalo, trenutno pa pripravlja retrospektivno razstavo o delu alhadžija prof. Seiduja Yakubuja Peligaha.

Tracy Naa Koshie Thompson, Trčenje dveh kanzo svetov (detajl).

Z dovoljenjem umetnice.

Tracy Naa Koshie Thompson, Trčenje dveh kanzo svetov (detajl).

Z dovoljenjem umetnice.