Batičerija

Stojan Batič (1925–2015) je v Švicariji ustvarjal v obdobju od 1954 do 1959, ko se je preselil v atelje na Svetčevi ulici v ljubljanski Rožni dolini. Leta 2018 smo ob prenovi Švicarije in na pobudo dedičev rekonstruirali njegov atelje iz Rožne doline. Kot muzejska postavitev atelje ponuja spoznavanje umetnikovega opusa in je hkrati prostor, ki spodbuja ustvarjalnost. Na ogled so osnutki znamenitih spomeniških del in mala plastika, ki ji je Batič namenjal osrednjo pozornost.

Projekt Batičerija so v letu 2022 razvijali študentke in študenti Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje pod mentorstvom Borisa Beje. Raziskovali so, kateri likovni elementi in vsebinski poudarki Batičevih del jih osebno nagovarjajo. Razstava predstavlja izbor zaključenih študentskih projektov.

BATIČERIJA

Pri predmetu Osnove likovnega izražanja se ukvarjamo z iskanjem novih oblik ali izrazov, z navdihi, s procesi snovanja novega umetniškega dela in kako v svet, ki se zdi prepoln podob, še lahko dodamo svežo, zanimivo, angažirano izjavo. Te izjave smo iskali v Spominskem ateljeju Stojana Batiča in v urbanem prostoru, kjer nas umetnik nagovori s svojimi prenekaterimi deli v glini ali bronu.

Atelje nam je s kipi, instalacijami, slikami, risbami, grafikami in fotografijami ponudil vpogled v preteklost. Poleg kiparjevega opusa, ki smo ga opazovali na projekcijskem platnu, smo s kipi v ateljeju vstopili v intimno raziskovalni odnos.

Naša naloga je bila premisliti in ponuditi likovne predloge za spominek. V likovno smo vključili še uporabniško izkušnjo, s katero se študentje Grafičnih in interaktivnih komunikacij ter Grafične in medijske tehnike ves čas rokujejo. Pogledi mladih so se zaustavili na različnih kipih in likovnih informacijah, ki smo jih s preoblikovanjem in spoznavanjem kiparjevega opusa lahko gledali posodobljeno, likovno natančno analizirali, tudi v javnem prostoru. V teh premislekih in vizualizacijah ter nekaterih realizacijah smo sledili trajnostnemu razmisleku, kako bi materiale, ki jih v proizvodnjah nekdo ne vidi več kot uporabne, mi videli kot material ponovne vsebine.

Izkušnja branja in gledanja je dragocena, saj smo s prerisovanjem, posnemanjem in interpretiranjem Batičevega rokopisa bolje razumeli njegovo likovno formo. Te različne formate v izbranih projektih pa predstavljamo v dialogu in s spoštovanjem do umetnikovega dela.

Batičerija je Švicarija, ki smo jo iz parka Tivoli prenesli v prostore fakultete in v prenekatere domove študentov, tako kot se je iz obronka parka Tivoli rojevala umetnost Stojana Batiča v najrazličnejše kraje Slovenije. Ob tem pa je še ena vez in razlog izbire Batiča za delo v naših prostorih. To je njegova rudarska izkušnja, s katero je likovno zaznamoval zasavska mesta. Naši študentje so bili tako v dialogu s kolegi, ki čez cesto še vztrajajo pri študiju rudarstva z mislijo na svetlobo, kjer je morda nikoli ne bomo našli. Saj jo vendarle vedno nosimo v sebi, kot mi je rekel kipar sam, »delaš iz sebe, od ljudi za ljudi«.

 Boris Beja 

Umetniki

Ajda Breščak, Anika Živec, Benjamin Jakob Horvat, Eva Benedičič, Evgenija Todorovska, Hana Muck, Lucija Zorn, Manca Baša, Manca Blatnik, Marko Verdnik, Maruša Požar, Maša Dacar, Maša Podvez, Maša Simonič, Miha Zorko, Neja Jug, Nika Repija, Rina Petričević, Sabina Oražem, Taša Mir, Tinkara Bajrič, Tosja Macedoni, Vesna Malnarič

Tosja Macedoni, Šah trikotnikov

Neja Jug, Svetleči Ojdip

Sabina Oražem, Set za ustvarjanje Vstop v ustvarjalnost