Razseljene vizije / Uprooted Visions

Razseljene vizije/Uprooted Visions je obsežna razstava novih del, ki združuje številne prakse, grafične postopke in načine eksperimentiranja z grafiko. Na njej so predstavljena dela 30 mednarodnih umetnikov, ki so v nekem trenutku migrirali iz svoje države in svoje življenje in umetniško ustvarjanje zastavili v novem okolju. Je vrhunec dvoletnega širšega evropskega programa rezidenc Atelje kot zatočišče (Studios of Sanctuary) in del projekta In from the Margins, ki ga vodi Edinburgh Printmakers. Izveden je bil s podporo programa Ustvarjalna Evropa Evropske unije ter v sodelovanju z gostiteljskimi grafičnimi ateljeji AGA LAB Amsterdam, Cork Printmakers, Funen Odense in Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v Ljubljani.

V okviru projekta In from the Margins je bila vsakemu umetniku dodeljena enomesečna rezidenca, ki je zagotovila prostor za eksperimentiranje, raziskovanje in sodelovanje v ateljejih pri odkrivanju novih tehnik ali razvijanju trenutnih projektov.

Razstava izpostavlja aktualne družbenopolitične teme: koncept doma, identitete, izkušnjo vojne in prehajanja meja. Vključuje dela s področja grafike, tekstila, videa, kiparstva in fotografije, v katerih se kažejo različni odzivi na ukvarjanje s konceptom doma, izkušnjo vojne, z vsakdanjo, izkustveno naravo potovanja čez meje in s preoblikovanjem pojmov o lastni identiteti.

Zory Sharokhi (Iran – Združeno kraljestvo), Diaa Lagan (Sirija – Irska) in Azad Karim (Kurdistan – Slovenija) se osredotočajo na preoblikovanje podob in tehničnih tradicij iz starodavnih civilizacij v okviru prakse sodobne vizualne umetnosti.

Vsakdanja, izkustvena narava potovanja čez meje se prepleta skozi dela Ire Gvozdyk (Ukrajina – Danska) in Antonyja Reznika (Ukrajina – Nemčija). Oba umetnika sta iz Ukrajine pobegnila poleti 2022.

Več projektov na razstavi deluje kot prizorišča za preoblikovanje pojmov lastne identitete ali njene izgube, ko se izkoreninjeni umetniki preselijo na nove lokacije. To so Thaís Muniz (Brazilija – Irska), Aqsa Arif (Pakistan – Škotska), Leanne McDonagh (Irska), Rezan Arab (Sirija – Danska).

Raziskovanje razdalje kot konstitutivnega elementa sorodnosti poteka z ramo ob rami z intimnimi pogovori in skupnimi projekti, ki so jih umetniki začeli tam, kjer zdaj živijo. Portreti Francisca Tomsicha (Urugvaj – Slovenija), jedkani diptih Parie Goodarzi (Iran – Škotska), instalacija Ceyde Oskay (Turčija – Irska), lirično delo Najme Abukar (Somalija – Škotska).

Osebne in politične razsežnosti se prepletajo v dveh osupljivih delih skupine Arafa and The Dirars (Arafa in družina Dirar / Sudan – Združeno kraljestvo) ter Wiktorja Zwolskega (Ukrajina – Danska), ki opozarjata na izkušnjo vojne v današnjem svetu.

Koncept doma, tako v povezavi z začrtanjem novih meja pripadnosti v času in prostoru kot tudi kot lokaliziran sklop pomenov, pa raziskujejo Lina Rica (Hrvaška – Slovenija), Amir Zainorin (Malezija – Danska) in Barbara Miše (Hrvaška – Nizozemska).

Predstavitev umetnikov, izbranih v MGLC Ljubljana:

Lina Rica (rezidenca v aprilu 2022)

Lina Rica (1980, Makarska, Hrvaška) je intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novomedijske umetnosti. Ustvarja instalacije z uporabo videa, grafike, svetlobe, fotografije in animacije. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Leta 2008 je zaključila študij grafike na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Z videoperformansi je nastopala na več festivalih in dogodkih v klubih in avtonomnih kulturnih centrih in sodelovala z več umetnicami in umetniki. Leta 2012 je vzpostavila galerijski prostor GaleRica v Makarski. Od leta 2019 je del avdio-vizualnega eksperimentalnega ansambla Marta Fakuch, od leta 2020 pa del avdio-vizualnega tria Etceteral. Živi v Ljubljani.

Lina Rica, ki iz lastnih izkušenj pozna izzive selitve, se je med svojo enomesečno rezidenco ukvarjala s temo doma. Doma ne moremo razumeti le kot fizičnega kraja, ki si ga posameznik lasti in mu pripada, ampak predstavlja lokaliziran sklop pomenov. Naredila je tridimenzionalni model prostora, ki ne upošteva logike praktične, uporabne arhitekture, ampak prej predstavlja idejo doma, ki je modularen in spremenljiv. S tem sledi konceptualizaciji, ki sega onkraj enostranskega opredeljevanja – tu dom predstavlja izvor, trenutno bivališče, poreklo ali dojemanje sveta in prostora, ki je spojeno s spomini, čustvi, načrti in pričakovanji.

Maja Živko (rezidenca v maju 2022)

Maja Živko se je rodila leta 1997 v Sarajevu v Bosni in Hercegovini, kjer je diplomirala na oddelku za grafiko na Akademiji za likovno umetnost, nato pa nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zadnja leta se ukvarja s konceptom liminalnega prostora v lastni viziji, z vplivom na prostor, s katerim se čuti globoko povezana, in pomenom ljudi v določenih prostorih glede na občutke, ki jih doživlja v vsakdanjem življenju.

V delu v okviru rezidence In from the Margins je raziskovala življenjski prostor kot psihološko okolje, natančneje vpliv prostora na psihološko stanje/čustva. To je postal projekt, ki močno vpliva na njeno doživljanje umetnosti in izražanje v njej. Sad umetničinega enomesečnega raziskovanja teme v tehnikah globokega tiska je šest končnih grafik, od katerih vsaka predstavlja drugačen pogled na prostor. Gre za kombinirano tehniko, zato ima končni odtis različne teksture in globine. Umetnica je na isti plošči uporabila različne vrste grafičnih tehnik in pri vsakem odtisu združila najmanj dve plošči, končni rezultat pa je bilo šest različic grafike s spreminjajočimi se perspektivami in motivi. Grafike so razdeljene v dva cikla. Prvi je bolj živih barv, motivi so bolj poudarjeni. Drugi je temnejši, motivi so abstraktnejši, več je prostorske globine.

Azadeh Hashemzadeh (rezidenca v juniju in avgustu 2022)

Azadeh Hashemzadeh je rojena leta 1988 v Iranu, kjer je delovala kot fotografinja, urednica fotografije in videa, odprla pa je tudi lastni fotografski studio. Leta 2018 je z možem v Sloveniji zaprosila za azil in leta 2019 prejela status begunke; v Sloveniji želi tudi nadaljevati svojo življenjsko pot. Doslej je sodelovala z Mestom žensk, Slovensko filantropijo, skupino Oloop.

Raziskovanje v grafičnih tehnikah ter povezovanje z njeno primarno disciplino umetniškega izražanja, fotografijo, sta jo privedli do izdelave eksperimentalne serije grafik različnih dimenzij ter končnega izdelka v tehniki sitotiska. V njem se na harmoničen in liričen način povežejo motiv plesalke, povzet iz ene od njenih umetniških fotografij, besedilo v perzijskem jeziku in grafični način izražanja v sitotisku. Pri svojem ustvarjanju se je naslonila na verze treh velikih perzijskih srednjeveških pesnikov, Saadija, Hafiza in Rumija, ki odsevajo njen nemirni notranji svet, težavni položaj, v katerem je kot oseba, ki je morala zapustiti dom in (po)iskati svoj prostor drugje. Njena dela težijo k upanju na boljši svet zanjo in pripovedujejo, da pot do tja obstaja in je dosegljiva.

Azad Karim (rezidenca v oktobru 2022)

Azad Karim (1954, Arbil, Kurdistan, Irak) se je po srednji šoli vpisal na Inštitut za likovno umetnost v Bagdadu. Nato se je odločil za študij v tujini in prišel v Slovenijo, kjer se je leta 1976 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1980 je diplomiral iz slikarstva, leta 1983 pa magistriral iz grafike. Azad v svoji umetnosti združuje vzhodno in zahodno doživljanje sveta. Živi in dela v Ajdovščini.

Azad Karim navdih za umetniške stvaritve črpa iz svojih korenin. Čeprav že več desetletij živi in dela v Sloveniji, se zaveda družbenopolitičnih razmer in ranljivosti kulturne tradicije v domovini. Na vse to se je kot umetnik večkrat odzval. Ta tema se že dolgo odraža v njegovih slikah, grafikah, videodelih in instalacijah, zaznamovala pa je tudi umetnikovo bivanje v MGLC Ljubljana. Med rezidenco je Karim ustvaril opus šestih grafik v kombiniranih tehnikah z naslovom Dežela upanja. Vsaka grafika, ki jo je ustvaril med rezidenco, je zbirka fragmentov, v katerih se starodavne civilizacije na simbolni ravni srečujejo z njegovimi osebnimi izkušnjami s sodobnimi tokovi v likovni umetnosti. Grozljive podobe tragičnega uničevanja kulturnih spomenikov in dediščine na Bližnjem vzhodu ga globoko prizadenejo tako na ustvarjalni kot na intimni ravni.

Francisco Tomsich (rezidenca v novembru 2022)

Francisco Tomsich se je rodil leta 1981 v Urugvaju in diplomiral na Fakulteti za humanistiko v Montevideu. Od leta 2003 pripravlja razstave, publikacije, odrska dela, raziskovalne modele in izobraževalna orodja, pri čemer uporablja različne medije, jezike in govorice. Soustanovil in povezal je številna nedisciplinarna umetniška združenja v Južni Ameriki in Evropi ter sodeloval na 7. bienalu MERCOSUR (2009) in prvem bienalu v Montevideu (2012). Tomsich se je leta 2014 preselil v Slovenijo. Med letoma 2014 in 2019 je aktivno sodeloval z begunskimi in migrantskimi skupnostmi v Sloveniji in na Balkanu. Živi in dela v Izoli.

Med rezidenco v MGLC Ljubljana se je ukvarjal s serijo 12 portretov na papirju in zrcalih v tehniki sitotiska z naslovom Znaki za tiste, ki so daleč proč. To je multimedijski esej o prijateljstvu in razdalji, ki temelji na razširjenih praksah portretiranja in se je razvil z eksperimentalnim pristopom k izdelovanju grafik. Umetnik je pri razvijanju projekta številne prijatelje, ki živijo daleč proč (med drugim v Ciudadu de Mexicu, Buenos Airesu, Montevideu, Skopju, Beogradu, Hamburgu in Bologni), povabil, naj mu pozirajo za portret s pomočjo aplikacij zoom, google meet, whatsapp in viber.

Qëndresë Deda (rezidenca v decembru 2022)

Qëndresë Deda, rojena leta 1988 v Prištini na Kosovu, je leta 2010 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Prištini, nato pa še na programu Video, animacija in novi mediji na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Razstavljala je na več samostojnih in skupinskih razstavah v Prištini, Ljubljani, Firencah. Leta 2015 je s svojimi deli sodelovala na 31. grafičnem bienalu v Ljubljani. Dvakrat se je uvrstila v ožji izbor za nagrado Artists of Tomorrow (Stacion – Center za sodobno umetnost, Priština). Udejstvuje se na lokalnem neodvisnem umetniškem prizorišču v Ljubljani in sodeluje s festivali Rdeče zore, Mesto žensk in SCCA Ljubljana.

Qëndresë pri svojem delovanju združuje različne medije, od fotografije, risbe, pisanja in oblikovanja do videa, pri čemer pogosto prevzame vlogo objekta in subjekta hkrati. Prepleta osebne zapise, poezijo in grafite ter se sprašuje o identiteti, svobodi in omejitvah, ki jih ljudem nalaga današnja družba. Med rezidenco se je ukvarjala z idejo, kako vidimo sebe in svoje skrbi ter kako vidimo skrbi drugih, kar je poskus zbliževanja intimnosti in medsebojne komunikacije. Ustvarila je obsežno produkcijo potiskov, ki jo je poimenovala Nosi svoje skrbi, mi smo naše skrbi (Wear Your Worry, We Are Our Worry); rezidenco pa sklenila z dogodkom, katerega namen je bil vzpostaviti varen prostor za pogovor o skrbeh.

Razstava Razseljene vizije/Uprooted Visions in projekt In from the Margins sta bila izvedena s podporo EU-programa Ustvarjalna Evropa. Dodatna podpora: City of Edinburgh Council, The National Lottery through Creative Scotland, Arts Council of Ireland, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Londonu. Razstavo prijazno sponzorira hotelsko podjetje StayCity.

Razseljene vizije/Uprooted Visions, 2. 4.–2. 7. 2023, Edinburgh Printmakers (Castle Mills 1 Dundee Street, Edinburg, Velika Britanija)

Umetniki

Amir Zainorin, Anastasiia Melnykova-Blidar, Antony Reznik, Aqsa Arif, Arafa and the Dirars, Azadeh Hashemzadeh, Azad Karim, Barbara Miše, Ceyda Oskay, Dareen Abbas, Diaa Lagan, Francisco Tomsich, Irynka Gvozdyk, Kateryna Svirgunenko, Leanne McDonagh, Lina Rica, Maja Živko, Mohammad Barrangi, Mousa AlNana, Naila Hekmat, Najma Abukar, Paria Goodarzi, Qëndresë Deda, Rezan Arab, Shatha Altowai, Thaís Muniz, Wiktor Zwolskyi, Zory Shahrokhi

Maja Živko. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Lina Rica. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Francisco Tomsich. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Qëndresë Deda. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Azad Karim. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Azadeh Hashemzadeh. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.