Razstava obeležuje 70. obletnico postavitve I. mednarodne grafične razstave, ki se je odprla 3. julija 1955 v Moderni galeriji v Ljubljani. Bila je ključen umetnostni dogodek, s katerim se je Ljubljana – ter s tem nekdanja skupna država – vidno umestila na mednarodni umetnostni zemljevid. Z udeležbo tujih in domačih umetnikov ter umetnic je Grafični bienale Ljubljana povezal domači prostor s svetovno umetniško sceno. Hkrati se je razstava z dolgim seznamom sodelujočih držav hitro uveljavila kot sinonim za spodbujanje kulturnih izmenjav in miroljubnega sožitja med narodi v napetem hladnovojnem času. V tem politično in umetnostno turbulentnem obdobju je Bienale cvetel in se obdržal tudi v času po padcu berlinskega zidu.

Predhodnik MNSZS – Muzej narodne osvoboditve Slovenije LRS – je prav leta 1955 predstavil svojo prvo stalno razstavo ter tudi sam ustvarjal svojo grafično in likovno zbirko. Tega leta se je z gradnjo sodobnega kompleksa Gospodarskega razstavišča ob Titovi (danes Dunajski) cesti začelo vzpostavljati izrazito živahno sejemsko dogajanje. Hkrati so se v Ljubljani oblikovala večja spomeniška obeležja v Gramozni jami, na pokopališču Žale in Svetem Urhu.

Razstavo, ki vključuje bogat izbor fotografij in drugega gradiva, sta pripravila Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Mednarodni grafični likovni center. Ob 70-letnici neprekinjene izvedbe Grafičnega bienala Ljubljana bo izšla obsežna strokovna monografija o njegovi zgodovini, oktobra 2025 pa bo na to temo v Ljubljani potekala tudi mednarodna konferenca.

Razstava je del vzporednega programa 36. grafičnega bienala Ljubljana. Podprla sta jo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.

Pročelje Moderne galerije z zastavami (v času I. mednarodne grafične razstave), 1955.