Helena Tahir

Poslednji sektor II.

5. 2.–4. 5. 2025

Švicarija

V MGLC Švicariji ob zaključku Bivalne rezidence za mlade umetnike in umetnice pripravimo razstavo umetnice ali umetnika, s katerim smo dve leti sobivali. Ko se je Helena Tahir vselila v Švicarijo poleti leta 2023, je z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom že sodelovala. Leta 2020 smo pripravili razstavo njenih risb in grafik Nekje blizu (2020, kustos Božidar Zrinski). Že takrat je prepričala s premišljenim in natančnim načinom dela ter z izborom motivov in figuralike, s katerimi gradi svojo gostobesedno vizualno pripoved. Izbrana je bila tudi med umetnice in umetnike potujoče razstave sodobne slovenske grafike Sodobno = sveže (2022–2023, kustosinja mag. Breda Škrjanec) in na njen predstavila črno-belo serijo linorezov V vrtincu iz leta 2018, ki so preplet fiktivnih in realnih podob ter zgodovinskih referenc.

Raziskovanje osebne in kolektivne zgodovine je stalnica njene umetniške prakse. To se intenzivno kaže v seriji Poslednji sektor, v kateri se plast za plastjo razkriva zgodovina njene družine. Helena Tahir s serijo postavlja vprašanje, kdaj umetniško delo presega meje subjektivnosti in osebne izkušnje umetnika ter doseže objektivno realnost. Serijo je že razstavila v Galeriji Ravnikar (2024, kustos Ilija Prokopiev) in z njo počasi začela odkrivati usodo svoje družine iz Iraka, katere del je tudi zgodba očeta, ki je Irak zapustil pred več kot petdesetimi leti in se domov ni nikoli več vrnil. Družinsko zgodovino poustvarja z različnimi mediji in umetniškimi postopki, neke vrste delom v nastajanju. S prisvajanjem arhivskega gradiva, od časopisnih objav do družinskih albumov, z družinskimi videoposnetki in fotografijami, gradi kalejdoskopsko vizualno pripoved.

Helena Tahir že dolgo sledi osebnemu pravilu, da vsak dan ustvarja, čeprav le za pol ure. Takšen vsakodnevni »ustvarjalni trening in meditacija« sta podstat njenega natančnega, premišljenega in dolgotrajnega umetniškega procesa, razvidnega v vseh njenih delih, tudi tistih, ki jih razstavlja v MGLC Švicariji. V prvem prostoru je na ogled izbor starejših del iz serije Poslednji sektor, v drugem nadaljevanje serije. Štiri nove grafike in stenska poslikava so razstavljene v prostoru znotraj prostora, zgrajenem v nekdanji hotelski kuhinji. Šablonske poslikave hotela so delno vidne, dajejo le slutiti na zgodovino objekta. Tako kot grafike, nastale v Grafičnem ateljeju MGLC s pomočjo tiskarja Jakoba Puha, na katerih se plast za plastjo razkriva zgodovina umetničine družine. Sestavljene so iz najdenih podob in predlog: grafičnih elementov iz stare knjige računov, tlorisa hiše iz Sadr mesta v Bagdadu, portreta libanonske pevke Fairuz in vzorca orientalske preproge. Grafike v tehniki sitotiska so eksperiment z medijem in podobo. Tiskane so na umetno usnje. Nanj sta umetnica in tiskar preko sita nanesla lepilo, ki sta ga morala zgostiti, sicer bi bilo za tiskanje preredko. Ko se je lepilo posušilo, je na motiv polagala zlate lističe, karseda plosko. S čopičem jih je utrdila na mestih, kjer je bila površina pretiskana z lepilom. Lističi so ustvarili posebno odbojnost svetlobe, česar s tiskanjem z zlato barvo ne bi dosegla. Tisk je bil natančen, zlasti pri tankih linijah in filigranskih arabskih črkah. Na sitotisk s pozlato na umetnem usnju je Helena Tahir kasneje z digitalnim vezilnim strojem izvezla vzorce preproge iz družinske hiše. Vezilni stroj lahko ustvari natančno podobo po prednaloženem vzorcu, a je umetnica na nekaterih mestih stroj zaustavljala in ga premikala v različne smeri. V natančno oblikovani vzorec je vnesla napako, prekinitev, tako kot je bila zgodovina njene družine večkrat prekinjena. Dvodimenzionalnost grafik dopolnjuje stenska poslikava, ki podvaja podobo in ustvarja ambient spominov.

Helena Tahir (1992, Jesenice) je vizualna umetnica, ki deluje na področju grafike, slikarstva in risbe. Z odliko je diplomirala (smer grafika) in magistrirala (smer slikarstvo) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študijsko se je izpopolnjevala na Faculdade de Belas Artes v Portu (Portugalska) in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu (Nemčija). Svoja dela je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim v Lamutovem Salonu v Kostanjevici na Krki (2018), Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani (2020), Galeriji RAVNIKAR (2020, 2022, 2024), in na skupinskih razstavah New Era, Galerija Božidar Jakac (2024) in Sodobno = Sveže – potujoča razstava sodobne slovenske grafike v produkciji MGLC (2022, Kitajska; 2023, Srbija, Bosna in Hercegovina, Ciper). Na Mednarodni razstavi grafike in umetniške knjige na Reki (2022) je prejela pohvalo za mladega umetnika. Aktivna je tudi na umetniških sejmih, kot so Vienna Contemporary, Dunaj (2020, 2022), Art Rotterdam, Rotterdam (2022), ARCO Lisboa, Lizbona (2024). V letu 2024 je izdala svojo prvo knjigo umetnika The Last Sector; Tracing back My Father´s Unspoken Past, izdano v sodelovanju z RAVNIKAR. Med letoma 2023 in 2025 je bila izbrana za Bivalno rezidenco za mlade umetnike in umetnice v MGLC Švicariji. Svojo aktivno umetniško prakso nadgrajuje s poučevanjem, tudi na oddelku za grafiko na ALUO v Ljubljani. Njena dela so v domačih in tujih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani.