Punctum

Neobičajne umetniške avtobiografije

22. 5.–25. 8. 2024

Švicarija

UMETNIKI: Saša Bezjak, Dušan Gerlica, Dean Ivandić, Muzej premoderne umetnosti, The Witch Twins

Idejna zasnova razstave izhaja iz vloge Švicarije, ki je bila skozi zgodovino skrivno, neodvisno in samoorganizirano žarišče ustvarjalnosti na robu mestnega parka. Točke ali prelomnice v času so spreminjale življenja stanovalcev in ustvarjalne poti umetnikov, ki so vseskozi ostajali povezani v skupnost. Tudi umetniki na razstavi delujejo na robu družbenega in ustvarjalnega dogajanja, kjer utirajo pot prvinski izpovednosti. Z razstavo Punctum (Točka) smo jih povabili v začasno skupnost, ki jo povezuje impulzivno ustvarjanje.

Za avtorje je umetnost prostor za soočanje z življenjskimi in profesionalnimi preizkušnjami. S svojo svobodno in akademsko neobremenjenostjo odločno zavzemajo status ustvarjalnih disidentov. Muzej premoderne umetnosti bi letos praznoval dvajsetletnico delovanja. Z deli iz muzejske zapuščine se spominjamo premodernistov kot umetniškega gibanja, ki je zavračalo pripadnost katerikoli umetniški smeri ali slogu. Dean Ivandić je nekdanji konceptualni umetnik in knjigarnar. Ko je zaprl knjigarno Behemot v Ljubljani, je začel iz knjižnih polic ritualno ustvarjati portrete kot vizualne spomine na obiskovalce knjigarne. Dušan Gerlica kipari instinktivno. S postavitvijo lesenih skulptur iz sekvoje poziva, da se prepustimo materialnosti in praspominu oblikovanega lesa. Saša Bezjak s prostorsko instalacijo, slikami in kipi raziskuje svojo intimo in krhkost družinskih razmerij. Njen estetski izraz odlikuje osebna izpovednost, predanost umetnosti pa ji pomaga premagovati življenjske stiske. Podobno se z zunanjim svetom soočata The Witch Twins (Alen in Robi Predanič), ki sta svoje intimno zatočišče poustvarila kot pravljični in nadrealni svet, kjer izginjajo meje med sanjami in resničnostjo.

Neobičajne, prekinjene ali na razstavi znova vzpostavljene zgodovine umetnikov prikazujejo odločne življenjske izbire. S svojimi deli stalno prehajajo med avtobiografskimi elementi in ustvarjalno avtofikcijo, pri tem zavzemajo nepričakovane pozicije in odkrivajo lasten fokus umetniškega izraza.

Dela na razstavi

Muzej premoderne umetnosti: Iz muzejskega arhiva

Premodernisti: Filip Gregorowitz, Vladimir Leben, Oliver Marčeta, Grega Mastnak, Gregor Nemec, Josip Rochus Pongrac, Ervin Potočnik

Izbor iz muzejskega arhiva: Tomaž Dernovšek - Vinči

Premoderno delo se izogiba definiciji, praviloma ga označujejo bizarnost, ironija, sarkazem in humor. Premoderniste zanima predvsem odkrivanje mejnih točk gledalčeve tolerantnosti ob pogledu na premoderno delo.

Dean Ivandić: 49 korakov

lesene plošče, 2014–

Lesene plošče so nastale ritualno iz knjižnih polic nekdanje ljubljanske knjigarne Behemot. Prva plošča predstavlja podobo mačka Behemota, kasneje se podobe kot vizualni spomini na obiskovalce knjigarne z dodajanjem različnih materialov spreminjajo v abstraktne in groteskne ikone. Diptih Popenil sem & Popenil bom je miselna in besedna igra med naslovom dela in materialnostjo poliuretanske pene. Pena ni le likovni material, ampak ima tudi pomen, saj je fizični prikaz stanja, ko »popeniš« ali se zelo razjeziš. Avtor z navdihnjenim in premišljenim posegom še vedno spreminja nekdanje knjižne police v upanju, da z njihovim likovnim preoblikovanjem nadaljuje pot osebne preobrazbe in osvoboditve od knjigarniškega obdobja.

Dušan Gerlica: Odklenjena sekvoja

lesene skulpture, 2013–2024

Kiparsko in rezbarsko oblikovani predmeti so nastali po dolgoletnem razvoju avtorjevega sloga. Les je živa in mistična stvar, ki jo umetnik z otroško naivnostjo in ljubeznijo preoblikuje v pozitivno energijo. Sekvoja je tista vrsta lesa, ki je pri kiparski obdelavi nepredvidljiva, saj se njena struktura zaradi dolgoživosti, počasnega odmiranja in padca drevesa spremeni ali celo poruši. Zato se avtor lahko opre le na svoj zdravorazumski uvid v potencial posameznega kosa lesa, v njegovo edinstveno točko ali lastnost, v linijo, dimenzionalnost, mehkobo in trdnost. Sledi spontani del počasne obdelave z dletom, brez načrta, zgolj z oblikovanjem praznega in polnega prostora. Po obdelavi so skulpture položene v čisto vodo, bogato z minerali, kjer sprva delno počrnijo, po zaključnem brušenju pa dobijo rdečo patino. Rezultat kiparjenja so skulpture, ki so vrtljive, omogočajo poglede z vseh strani ter lahko predstavljajo organske oblike, predmete, živali, obraze, maske, simbole ali čustva.

Saša Bezjak: Soba za ranjence s preddverjem

prostorska postavitev, 2024

Soba za ranjence s preddverjem je vstopna točka v umetničino intimo in vsebine, ki s fizično neposrednostjo (keramika, glina, mavčni povoji) obravnavajo teme, ki se dotikajo življenjskih preizkušenj in vloge ženske v družbi. Skicirki sta vizualna dnevnika z risbami, ki nastajajo impulzivno in s senzibilnostjo črte opisujejo vsakdan umetnice. V dialogu s kiparsko upodobitvijo stare mame Zarje in njenim portretom se umetničin intimni svet razširja v dinamične, pogosto krhke odnose z družinskimi člani.

The Witch Twins (Alen in Robi Predanič): Skrivnostni svet The Witch Twins

prostorska postavitev, 2024

Domišljijski svet sta The Witch Twins začela ustvarjati v svoji študentski sobi leta 2017, ki sta jo spremenila v celostno umetnino. V njej so se povezovali psihedelična estetika šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, barok, dekadenca, nadrealizem, ekstravaganca in kič. Nadrealno, nostalgično in skrivnostno atmosfero gradijo barve, fotografije, kostumi, rekviziti in skulpture iz blaga in papirja. Videodela, ki jih sama režirata in v njih nastopata, so ekscentrične in humorne predstavitve likov, s katerimi se poistovetita.

Predstavitve umetnikov

Muzej premoderne umetnosti je deloval v Spodnjem Hotiču od uradne ustanovitve 21. maja 2004 do zadnje razstave leta 2017 ter je bil središče gibanja premodernistov. Ustanovitelji gibanja so se spoznali že prej, v slikarski šoli Save Sovreta, povod za ustanovitev pa je bila zavrnitev del Oliverja Marčete v ljubljanski galeriji leta 1998 s pojasnilom, da so premoderna. Člani gibanja so poskušali slediti idealu čiste ustvarjalnosti in so neobremenjeno črpali iz najrazličnejših likovno izraznih smeri, ne da bi se zavezali posameznemu likovnemu slogu. Z muzejem so vzpostavili lasten samoreferenčni okvir delovanja in ostajali na robu institucionaliziranega delovanja sveta sodobne umetnosti.

Več: www.internet-portfolio.org

Dean Ivandić je študiral na praški Šoli konceptualnih tendenc pri profesorju Milošu Šejnu, ko je Havel še kadil, na ulicah je bilo občasno še videti grafite »Občanske Forum«, Vltava je bila kdaj temno siva, kdaj temno rjava, iz metro postaj je smrdelo, a luči v kavarnah so bile tople in rumene. Študij je vključeval veliko vaj s telesom in lastno notranjostjo, manj z artefakti in fizičnim materialom. Po diplomi leta 1997 in vrnitvi v Ljubljano je odprl knjigarno Behemot, ki je s svojo posebno atmosfero in s skrbno izbranimi knjigami v angleščini Ljubljano bogatila od leta 2005 do leta 2014. Z zaprtjem knjigarne se je zanj končalo pomembno življenjsko obdobje. Danes se vidi kot nekdanji knjigarnar in nekdanji umetnik. Živi v Ljubljani.

Več: d11va.net

Dušan Gerlica se je po študiju novinarstva ukvarjal z novinarsko fotografijo in spremljal začetke punk gibanja (objavljal je v Tribuni in Mladini). Vzporedno se je kot samorastnik ukvarjal s kiparstvom in razvil svoj kiparski izraz, ki izhaja iz spontane in instinktivne obdelave lesa. Živi in dela v Gorenji Trebuši na Tolminskem.

Več: www.facebook.com/gerlica.dusan

Saša Bezjak je diplomirala iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru in iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je zaključila tudi magistrski študij kiparstva. Zanjo so značilne risbe, očiščene odvečnih detajlov, ki delujejo zgolj s sugestivnostjo črte. Risbe nastajajo impulzivno, v velikih količinah in so kasneje velikokrat predloga za vezenino. Kot kiparka prostor čuti kot posebno kategorijo, ki ji omogoča akademsko bolj neobremenjen izraz in več eksperimentiranja. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni.

Več: sasabezjak.si

The Witch Twins sta umetniški tandem Alen in Robi Predanič, ki ustvarjata kostume, rekvizite, fotografije in risbe, skulpture, videe in avtorsko glasbo. Identificirata se z likom uporniške čarovnice, s travestijo in teatralnostjo pa gradita svojstveni fantazijski svet. Živita in delata v Brežicah.