V sodobnem polariziranem svetu, ki ga zaznamujejo globoke socialne, humanitarne in podnebne krize, se povsem naravno pojavi potreba po tem, da bi uteho iskali v svetem. Oltar, za katerega je tradicionalno značilna odprta struktura, tukaj postane primeren prostor za vrednotenje transformativne moči kolektivnega duha.

Sveti kot predstavlja nabor del, ki, preoblikovana v daritve, tvorijo simbolni oltar, v katerem se sklicujemo na veljavnost temeljnih etičnih vrednot, pogosto razumljenih kot nekaj zastarelega, da bi se lažje soočili z izzivi naše sedanjosti in skupaj gradili nove prihodnosti.

Razstava je prvotno izhajala iz grafične mape naročenih del, katerim je skupno spodbujanje novih mrež dialoga in sodelovanja, in je bila prvič predstavljena v sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana. Sedaj (16. 3.–8. 9. 2024) je na ogled v centru La Nueva Fábrica ob intervenciji gvatemalskega umetnika Edgarja Calela.

Kustosinja: Yasmín Martín Vodopivec

Opisi umetniških del

Jihan El Tahri

Sankofa, 2023, sitotisk na juto, 76 x 50 cm

Tiskano v Grafičnem ateljeju MGLC.

Ikonična fotografija je dokument obiska predsednika Kube Fidela Castra 23. marca 1977 v Angoli, kjer se je na tisoče kubanskih vojakov borilo v državljanski vojni. Med vožnjo s predsednikom Agostinhom Netom v odprtem vozilu je Castro začutil toplino pravega bratstva in rekel: »Naši jeziki so morda različni, a naša srca so enaka.« Jihan El Tahri je fotografijo našla v kleti zapuščene pisarne Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA) v Congo Brazzavillu leta 2004. Fotografija je njenemu sogovorniku iz MPLA vzbudila vprašanje, zakaj vsi v drugem vozilu povorke gledajo nazaj. Zato je umetnica fotografijo naslovila Sankofa, s poimenovanjem za mitsko ptico, ki ima med letom glavo obrnjeno nazaj. V afriški kulturi Akan verjamejo, da pogled v preteklost ustvarja boljšo prihodnost.

Soghra Khurasani

Poplavljena rdeča, 2023, jedkanica, 40 x 60 cm

Tiskano v ateljeju umetnice.

Poplavljena rdeča je hkrati nemirno nebo nad hribovito pokrajino, modrica na koži in sled razlivajoče se krvi. Motivi in oblike spominjajo na življenjski cikel narave in temno stran obstoja. Tehnika jedkanice vodi od cinkove plošče do mehkega papirja, je potovanje med plastmi in procesom – umetnica tako v središče svoje prakse postavlja intimne povezave med človeškimi telesi in naravo. Dvojnost in protislovnost oblik je tudi kritičen komentar, kako se lahko povezave med ljudmi hitro spremenijo v nasilje, zlasti nad ženskami. Soghra Khurasani svojo metaforično gesto upora usmerja v identitetno in kastno diskriminacijo, rasizem in neenakost spolov.

Ibrahim Mahama

Iz praznine so prišli darovi kozmosa, 2023, akvatinta in vernis mou, 50 x 40 cm

Detajl skice za koncept 35. grafičnega bienala Ljubljana.

Tiskano v Grafičnem ateljeju MGLC.

Integralni del prakse Ibrahima Mahame je pojem krožnega gospodarstva. S ponovno uporabo materialov, ohranjenih iz obdobja kolonializma in kasnejšega osamosvajanja afriških držav, poskuša najti spomine na praznino in raziskuje teme imetja, migracij, globalizacije in gospodarske izmenjave. Praznina je stalnica pri delu Ibrahima Mahame in obenem predstavlja kuratorsko izhodišče 35. grafičnega bienala Ljubljana, ki ga je umetniško zasnoval. Svoj koncept je orisal s serijo risb, med katerimi izstopa simbolna risba postelje kot arhitekturne oblike s praznino pod njo. To je prostor potenciala, uresničitve magičnega, materializacije darov, vizualizacije duhov ter priklica davnega spomina in vrednot. Ibrahim Mahama se s sodelovanjem v grafični mapi in s preostalimi izbranimi umetniki vrača k bistvu svojega dela, v katerem obnavlja kolektivni spomin in vzpostavlja dialog za boljšo skupno prihodnost.  

Tjaša Rener

Skupna zgodovina I, 2023, sitotisk, 30 x 21,5 cm

Skupna zgodovina II, 2023, sitotisk, 30 x 21,5 cm

Tiskano v Grafičnem ateljeju MGLC.

Skupna zgodovina je simbolična povezava med dvema kulturama. Umetnica, ki tako ustvarjalno kot bivanjsko prehaja med Gano in Slovenijo, z grafičnim diptihom vzpostavi dialog med obema deželama. Najprej z ozadjem, ki je ali stilizirana poslikava kmečke stene ali vzorec ganskih kraljevih pletenin kente. Iskanje nadaljuje z likovno izstopajočima figurama: kipcem Marije, ki tokrat ni religiozna upodobitev, ampak metafora osvajalske moči krščanstva v Afriki, preden so tja vstopile zahodne kolonialistične sile. In kipcem deklice Dei Dei, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zahodni Afriki označevala začetek osamosvajanja in državotvornosti afriških držav ter konec kolonializma.

Jaanus Samma

Cvetlični vzorci št. 1, 2023, sitotisk, 30 x 30 cm

Cvetlični vzorci št. 2, 2023, sitotisk, 30 x 30 cm

Tiskano v Grafičnem ateljeju MGLC.

Jaanus Samma se ukvarja z obravnavo homoseksualnosti v Estoniji, tako v času komunističnega režima kot po njegovem padcu. Vzorce estonskih narodnih noš iz 19. stoletja uporablja na prvi pogled konvencionalno, kot da bi ustvarjal nacionalne spominke z etnografskimi motivi. Njegov subverzivni moment nastopi s prenosom tradicionalnih vzorcev na oblačila iz današnjega časa, npr. na moško spodnje perilo. Podrobnejše opazovanje zato pod vzorci, ki jim Samma odvzame patos in etnološko svečanost, razkriva številna vprašanja, od heteronormativnega narativa nacionalne zgodovine, dediščine estonske etnografije do družbenih teorij moškosti.

School of Mutants (Hamedine Kane, Stéphane Verlet-Bottéro)

Yeelen, 2023, lasersko gravirana vezana plošča, 30 x 23 cm

Tiskano v tiskarni Dualist (Ljubljana).

School of Mutants je skupnostna platforma za umetnost in raziskovanje, ustanovljena leta 2018 v Dakarju, Senegal. Njihove grafike so prevodi naslovnic knjig ali filmskih plakatov postkolonialnih afriških ustvarjalcev. Takšen je plakat za film Yeelen malijskega režiserja Souleymana Cisséja, ki je režijo študiral v Sovjetski zvezi. Prepoznan je bil kot eden najboljših afriških filmov, med drugim je v Cannesu leta 1987 prejel nagrado žirije kot prvi afriški film v zgodovini festivala. Yeelen je univerzalna zgodba o pogumnem sinu, ki mora premagati zlobnega očeta, da bi rešil svet. V središču je koncept nyame, animistične duhovne sile, za katero ljudstvo Bamana (prevladujoča etnična skupina v Maliju) verjame, da je lastna vsem živim bitjem. Junaška pripoved prepleta magijo in prerokbe ter je po režiserjevih besedah odgovor na evropske etnografske filme o Afriki.

Janek Simon

Leseni mož iz Tarnowa, 2023, 3D tisk s PLA filamentom, 47 x 9 x 9 cm

Tiskano v ateljeju umetnika.

Janek Simon v eruditskem slogu raziskuje tako imenovane sintetične folklore, pri čemer se posveča vprašanju, kako ob izoblikovanju skupnostnega vrednostnega sistema ceniti posebnosti. Navdih za tokratno delo je bila lesena igrača, ki se je umetnik spominja iz svojih otroških let. Mama mu jo je prinesla iz Tarnowa, manjšega mesta blizu Krakova, kjer je odraščal. Modularna kompozicija predstavlja človeško telo, ki se pogosto pojavlja v njegovi umetniški praksi. Z apropriacijo tehnologije, ki omogoča 3D tiskanje, sopostavlja elemente v nove kompozicije, drugačna hierarhična razmerja, hibridne in metafolklorne skulpture.

Temitayo Ogunbiyi

Spoznali boste Štajersko in Prekmurje, 2023, ročno tiskan lesorez, 40 x 40 cm 

Tiskano v ateljeju umetnice.

Nigerijska umetnica v svoji praksi vzpostavlja dialog med zgodovino, arhitekturo in botaniko in se sprašuje, kako ta področja zaznamujejo javni in zasebni prostor. Lesorez je spomin na njen obisk Ljubljane, kjer sta jo navdušila čokolada in bučno olje. Po vrnitvi v Lagos je ustvarila povezavo med obema rastlinama in krajema: motiv vključuje črte kot pramene človeških las, kakavov strok, ki raste na drevesu, in masivno bučo sredi ljubljanske pokrajine. Različni upodobitvi rastlin spreminjata perspektivo pogleda in zastavljata vprašanja o migracijah, identiteti, odnosu med osebno izkušnjo in dediščino drugega.

Edgar Calel

Mrk, 2024, oglje in obsidian na zeleno pobarvani leseni konstrukciji, 150 x 150 cm

Instalacija

Praksa umetnika Edgarja Calela, pripadnika majevske skupnosti Kaqchikel, je globoko zakoreninjena v modrosti prednikov in njenem potencialu razodevanja v kontekstu sodobne umetnosti. V svojem delu raziskuje zapleteno polje izkustva staroselske kulture, videnega skozi majevski pogled na svet, duhovnost in verovanje, v povezavi s sistemskim rasizmom in izključenostjo, ki sta doletela staroselska ljudstva v Gvatemali. Z uporabljenim materialom v svoji umetniški intervenciji v razstavnem prostoru aludira na koncept vstajenja kot prostora preobrazbe. Obsidian se nanaša na sveti nož, s katerim je mogoče razrezati vso negativnost in tako doseči osvoboditev, skladnost in ozdravljenje, medtem ko oglje predstavlja obnovitveno zmožnost tistega, za kar smo mislili, da je mrtvo.

O razstavnem prizorišču

La Nueva Fábrica je neprofitni prostor za sodobno umetnost, zavezan opolnomočenju skupnosti prek umetnosti. To počne prek razstav, javnih programov, izobraževalnih projektov, rezidenc in multidisciplinarnih dejavnosti v svojih prostorih v Antigvi v Gvatemali in prek mednarodnih partnerstev. Med nedavnimi razstavami, ki so bile tam na ogled, so: Margarita Azurdia: A Universe, Documented, ki jo je kurirala Rossina Cazali (2023–2024), XXIII Bienal de Arte Paiz (2023), Hellen Ascoli: Cien Terras, ki jo je kurirala Amara Antilla in je pripotovala iz Centra za sodobno umetnost v Cincinnatiju (2022–2023), in prvi institucionalni pregled del Regine José Galindo v Amerikah Grito, ki ga je kurirala Mara Juracán (2022).

Umetniki

Edgar Calel, Ibrahim Mahama, Jaanus Samma, Janek Simon, Jihan El Tahri, School of Mutants (Hamedine Kane, Stéphane Verlet-Bottéro), Soghra Khurasani, Temitayo Ogunbiyi, Tjaša Rener

Jihan El Tahri, Sankofa, 2023, sitotisk na juto.

Soghra Khurasani, Poplavljena rdeča, 2023, jedkanica.

Iz praznine so prišli darovi kozmosa, 2023, akvatinta in vernis mou. Detajl skice za koncept 35. grafičnega bienala Ljubljana.

Tjaša Rener, Skupna zgodovina I, 2023, sitotisk.

Jaanus Samma, Cvetlični vzorci št. 2, 2023, sitotisk.

School of Mutants (Hamedine Kane, Stéphane Verlet-Bottéro), Yeelen, 2023, lasersko gravirana vezana plošča.

Janek Simon, Leseni mož iz Tarnowa, 2023, 3D tisk s PLA filamentom.

Temitayo Ogunbiyi, Spoznali boste Štajersko in Prekmurje, 2023, ročno tiskan lesorez.

Edgar Calel, Mrk, 2024, oglje in obsidian na zeleno pobarvani leseni konstrukciji, instalacija.