Približno sto za razstavo izbranih del razpenja ustvarjalni lok Črtomirja Freliha čez obdobje štiridesetih let. Izbor zajema predvsem iz njegove zelo bogate grafične produkcije, v kateri prevladuje tehnika kolagrafije. Umetnik je opozoril nase že v času študija na ljubljanski likovni akademiji ter si prislužil študentsko Prešernovo nagrado. Že v tem obdobju se je odločil za poglobljeno raziskovanje tehničnih možnosti, ki bi mu omogočile neposreden zapis na ploščo in odtiskovanje na način globokega tiska, ki bi vseboval glavne značilnosti neke kaligrafske svežine. Veselje do eksperimentiranja, v katero ga sili ustvarjalna radovednost, ostaja še danes stalnica njegovega likovnega početja. 

Frelihov opus zaznamujejo sprva poudarjena znakovnost in abstraktne oblike, umetnik pa ohranja značilni ekspresivni likovni nagovor tudi v delih, na katerih se je tiskarska barva komajda posušila. Iz njegove zajetne likovne bere izluščimo domala vse klasične ikonografske teme od akta do tihožitja in krajine, ki jo navdihuje skrivnostni bohinjski kot, v katerem je odraščal in kjer še danes v prostem času išče svoje ustvarjalno zatočišče. Posebno poglavje – poudarjeno tudi na razstavi – je posvečeno figuraliki, ekspresivnim upodobitvam gole figure in mističnim prizorom prehajanja, v katerih se umetnik dotika najskrivnostnejših eksistencialnih vprašanj. V ta sklop sodijo tudi pretresljive Človeške pokrajine, ki so v nekem smislu oddaljeni odmev Mušičevih grozljivih spominov na skladovnice trupel iz koncentracijskega taborišča Dachau in hkrati neposredni odgovor na razkritje tragičnih povojnih pobojev v Hudi jami. 

Na razstavo so poleg črno-bele grafike vključene risbe v tehniki akrila, pastela in voska na papirju ter kot pars pro toto monumentalno platno z motivom cvetličnega tihožitja, ob katerega je postavljen droben didaktični detajl – matrica in njen odtis. 

Razstavo zaključujejo lisičje zgodbe z duhovitimi komentarji, ki so že nekaj let tako rekoč umetnikov zaščitni znak – pred dvema letoma so izšle v knjigi umetnika –, širši javnosti pa so dostopne tudi na spletu. Fox Garden dopolnjuje še instalacija FoxBox. Frelihova priljubljena motivika z lisičjima likoma se znajde tudi na keramiki, skodelicah, krožnikih in pladnjih. 

Breda Ilich Klančnik, kustosinja razstave

Slikar, grafik in likovni pedagog Črtomir Frelih (Nomenj, 1960) je leta 1985 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za grafiko pri profesorju Zvestu Apolloniu. Izobraževanje je nadaljeval na specialki za grafiko in jo zaključil leta 1990 pri profesorjih Zvestu Apolloniu in Branku Suhyju. Leta 1997 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravil magisterij znanosti s področja likovne didaktike. Od leta 2014 je redni profesor za področje grafike na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Za grafično ustvarjanje je navdušil mnoge generacije svojih študentov. Deluje tudi kot pisec učbenikov za likovno umetnost tako za osnovne in srednje šole kot za visokošolstvo in redno objavlja recenzije ter članke s področja likovne umetnosti, likovne teorije in likovne pedagogike. Imel je več kot 80 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 240 skupinskih razstavah doma in v tujini. Je prejemnik več domačih in mednarodnih nagrad. Živi in ustvarja v Radomljah in Nomenju.

»Grafika je ojačevalec likovnega izraza. Vse, kar se sicer da izvesti v drugih medijih, je mogoče v grafiki izvesti močneje, jasneje, odločneje; s svinčnikom lahko narišemo tanko, krepko črto, a zjedkamo lahko še tanjšo in močnejšo; s čopičem lahko položimo barvno ploskev, a najbolj homogeno in nasičeno lahko odtisnemo s sitom. Marjan Tršar nam je stalno ponavljal, da je za likovnega ustvarjalca značilno, da razmišlja v materialu. In grafika tu ponuja vrsto produkcijskih načinov za posamezna likovna izrazila, ki s tem dobijo specifične izrazito opredeljene karakterje. Zdi se mi, da v grafiki lahko govorim jasneje.« (Črtomir Frelih)

Bohinjsko jezero, 1998, kolagrafija, 63 x 44,3 cm.

Human Space 3, 2003, kolagrafija, 68,8 x 49,5 cm.

Human Space 3, 2003, kolagrafija, 68,8 x 49,5 cm.

Kuratorji vseh dežel ne se hecat, 2021, intaglio, 49 x 34 cm.