Švicarija je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila. Edinstveno preteklost Švicarije, ki je leta 2013 pridobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena, povzema njeno vodilo skupnost, umetnost in narava, ki razsvetljuje njeno delovanje tudi v prihodnje.
Umetniki
Dragica Čadež, Drago Tršar, Lujo Vodopivec
Producent: Mednarodni grafični likovni center (MGLC)
Direktorica: Nevenka Šivavec
Idejna zasnova: Yasmín Martín Vodopivec
Kustosa razstave: Yasmín Martín Vodopivec, Dušan Dovč
Asistent razstave: Luka Novak Kogoj
Besedilo: Yasmín Martín Vodopivec, Dušan Dovč
Uredila: Vesna Česen Rošker
Lektura: Postulat
Prevod v angleščino: Arven Šakti Kralj Szomi
Arhivsko gradivo: ZVKDS, Dušan Dovč, Karla Železnik
Grafično oblikovanje: Aljaž Vesel in Anja Delbello / AA
Strokovno svetovanje ZVKDS: Tatjana Adamič, Aleksandra Renčelj Škedelj
Zahvale: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Umetnostna galerija Maribor, Arhiv RTV Slovenija, Slovenski gledališki inštitut, Arhitekturni biro ARREA, Studio AKKA, dediči Stojana Batiča in Mihe Maleša
Razstava Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce je nastala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS).
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.
Postavitev razstave
Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce. Postavitev razstave, MGLC Švicarija, Ljubljana, 2022. Foto: Matjaž Rušt. Arhiv MGLC.