MGLC
8. 2. 2024
10:00–18:00
MGLC Švicarija
Vstop prost

Slovenski kulturni praznik v MGLC Švicariji

MGLC Švicarija, ustvarjalni in rezidenčni center, vabi na ogled stalnega razstavnega programa v Švicariji ter na obisk ateljejev umetnikov in umetnic, ki tukaj ustvarjajo. Stalni razstavi bosta na ogled od 10.00 do 18.00 ure, odprta vrata umetniških ateljejev pa od 12.00 do 16.00 ure.

Prireditev je del festivala LUV fest

RAZSTAVNI PROGRAM, od 10.00 do 18.00

Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce, stalna razstava

Stalna razstavna postavitev o zgodovini Švicarije, ki je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila. Edinstveno preteklost Švicarije, ki je leta 2013 pridobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena, povzema njeno vodilo »skupnost, umetnost in narava«, ki razsvetljuje njeno delovanje tudi v prihodnje.

Spominski atelje Stojana Batiča, stalna postavitev

V pritličju MGLC Švicarije je na ogled Spominski atelje Stojana Batiča (1925–2015), ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost.

ODPRTA VRATA UMETNIŠKIH ATELJEJEV, 12.00−16.00 

Javno vodstvo, 14.00 

MGLC Švicarija je v minulih desetletjih že imela vlogo produkcijskega prostora. Poleg mednarodnih rezidenčnih programov Švicarija trenutno omogoča začasen delovni prostor za ustvarjanje trinajstim slovenskim umetnikom in umetnicam: Janja Kosi in Helena Tahir (bivalna rezidenca za mladega umetnika ali umetnico), Anja Jerčič Jakob, Damijan Kracina, Tanja Lažetić, Miran Mohar, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pungerčar, Ana Sluga, Zora Stančič in Miha Štrukelj. Rezidenčni umetniki in umetnice bodo predstavili svojo aktualno produkcijo in prav za današnji dan posebej pripravljen program. Pripravljamo tudi javno vodstvo ob 14. uri. 

Tanja Pak: V steklu/črna, razstava z deli v nastajanju, 12.00−16.00 

Predstavitev za študente unikatnega oblikovanja, ALUO, 13.00

V umetniških delih zadnjih let Tanja Pak raziskuje predvsem občutke osamljenosti in samosti, pri čemer izpostavlja iskanje bližine, krhko naravo medsebojnih vezi in razmerij, ob tem pa izmuzljivost naše celosti. Ko se v njenih delih pojavi črna, je tam kot protiutež eterični beli, na videz je mehka, topla in taktilna in podira konvencionalne percepcije materiala.

Tanja Pak je magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu, potem ko je diplomirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Na ALUO predava kot redna profesorica in od leta 2009 vodi smer Steklo in keramika. Ustvarjalno se posveča kiparstvu, prostorskim umetniškim postavitvam in oblikovanju uporabnih steklenih predmetov. Razstavlja po vsem svetu. Njena dela so objavljena v mednarodnih publikacijah in so del javnih in zasebnih zbirk. Nagrajena je bila s številnimi mednarodnimi rezidencami, med drugimi v Corning Musem of Glass, Creative Glass Center of America in Pilchuck (ZDA) ter v Musée du Verre v Franciji. Za svoje delo je prejela nekaj mednarodnih nagrad, med njimi dve častni omembi red dot in posebno nagrado za umetniško delo arte laguna prize. Njeno delo je bilo štirikrat uvrščeno med sto najvplivnejših del v steklu v letnih izborih ameriške strokovne publikacije New Glass Review, bila je med finalisti na Kanazawa International Exhibition, European Glass Context in na drugih natečajnih razstavah. 

www.tanjapak.com

Anja Jerčič Jakob gosti Matejo Kavčič: Retrovizije, razstava, 12.00–16.00 

Eksperimentalna razstava je vpogled v umetniško produkcijo Anje Jerčič Jakob in Mateje Kavčič, za kateri so sicer značilne v dolgotrajnih postopkih generirane likovne tvorbe in predvsem ročni performativ. Tokratna postavitev je rezultat ponovnega razmisleka o pretekli praksi in o njenem zgodovinjenju. Produkcijski način likovnih uprizoritev je raznolik: gre za ustvarjanje novih del z umeščanjem starih, s pridihom dokumentarizma. Avtorici vključujeta artefakte iz sedanje umetniške produkcije in iz različnih obdobij ustvarjanja, še nikoli razstavljena dela, zametke, ki nikoli niso bili realizirani v galerijskem prostoru, reprodukcije del v različnih tehnikah ali zgolj vsakdanje predmete. V branje so ponujena tudi razstavna besedila starejših datumov, ki še vedno delujejo nadvse aktualno. Pozicija gledalca je v tokratni postavitvi povsem drugačna, z omejenim dostopom oziroma naselitvijo zgolj s pogledom, tako v fizičnem kot tudi konceptualnem smislu. Gre za problematiziranje slikarskega (ali kiparskega) medija in naše izkušnje z njim. Svojevrstna kontekstualizacija ponuja ponovno presojo z upoštevanjem novih vidikov, z željo odpirati prostor za nove interpretacije ali oplemenitenje starih, a ne z namenom predrugačenja ali redefiniranja izhodiščnih vsebin.

Izr. prof. Anja Jerčič Jakob (UL PEF), rojena leta 1975, je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na isti ustanovi je leta 2004 končala magistrski študij grafike, leta 2007 pa še slikarstva. Od leta 2000 je kot ustvarjalka aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je zaposlena od leta 2016. Živi v Ljubljani. Od leta 2016 ustvarja v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija v Ljubljani.

www.anjajercic.si

Mateja Kavčič, rojena leta 1970, je na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost v Ljubljani diplomirala leta 1994, na istem oddelku pa je obiskovala tudi specialko. Od leta 1995 kot samozaposlena v kulturi deluje na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Razstavlja doma in po svetu. Je prejemnica glavne nagrade Majskega salona 2023, nagrade Ivane Kobilca 2021 za tekočo produkcijo in priznanja Majskega salona 2011. Zadnjih dvajset let živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.

matejakavcicslikarka.wordpress.com 

Janja Kosi: Sestavljanka, predstavitev, 12.00–16.00 

V svojem delu Janja Kosi raziskuje različne prostore, jih opazuje in v umetniški praksi razgrajuje, analizira ter ponovno sestavlja. Čeprav se posamezni projekti na prvi pogled vizualno razlikujejo, za vsemi stoji podobna logika snovanja podob. Ta temelji na procesu montaže, ki iz različnih fragmentov sestavlja nove, pogosto palimpsestne podobe. Nastajajo svojevrstne kartografije konkretnih ali imaginarnih krajev. Te podobe se nato selijo skozi različne medije, od dvodimenzionalne površine pa do samostoječih objektov v prostoru. Ob kratki predstavitvi in ogledu konkretnih umetniških del bo umetnica skušala prikazati in razložiti svoj proces dela od prvotne ideje do končne izvedbe.

Janja Kosi (1994, Maribor) je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2016 tudi diplomirala in 2020. magistrirala. Del študija je preživela na izmenjavi na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. Trenutno zaključuje dvoletno rezidenco za mlade v MGLC Švicarija v Ljubljani. Ustvarja na področju vizualne umetnosti, slikarstva in ilustracije. Do sedaj je svoje delo predstavila na samostojnih razstavah, med drugim Od … do … (MGLC Švicarija, Ljubljana 2023), Hiša metuljev (Bežigrajska galerija 1, Ljubljana 2023), Lepidopterarium (artKIT-Kibla, Maribor 2022) in Predlog serviranja (R Space, Ljubljana 2021), ter mnogih skupinskih, kot so Eco festival – Traceback() (Galerija Y, Ljubljana 2022) festival Art Stays (galerija Fo.Vi, Kidričevo 2021) in trienale EKO8 (UGM-MTT, Maribor 2021).

sl.janjakosi.com

Tanja Lažetić: Brez naslova, samo številke, fotografska serija v nastajanju, 12.00–16.00 

Brez naslova, samo številke je fotografska serija, ki jo bo Tanja Lažetić letos novembra razstavila na 28. bienalu oblikovanja (BIO). Serija ni nova, saj jo ustvarja vse od leta 2019, javnosti pa, z izjemo odprtega studia na rezidenci v Cité Internationale des Arts v Parizu, še ni bila predstavljena. Umetničin računalnik in zunanji disk sta polna digitalnih datotek, na dan odprtih vrat pa bo odprla škatlo s fotografijami (prav tisto, zaradi katere jo je kustosinja BIO Alexandra Midal povabila na bienale) in predstavila proces nastajanja fotografske serije.

Tanja Lažetić živi in dela v Ljubljani. Po končanem študiju arhitekture (leta 1994 na Univerzi v Ljubljani) se je usmerila v umetniško ustvarjanje na področju fotografije, videa, performansa in keramike, kjer ustvarja hibridna dela, v katerih večinoma raziskuje načine reprezentacije žensk v družbi. Njeno delo je bilo večkrat predstavljeno v Sloveniji in Evropi, med drugim v Franciji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Prejela je več nagrad, med drugim bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum v Ljubljani in Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je Tanja Lažetić izdala več kot dvajset knjig umetnika. Njene fotoknjige so tudi v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, muzeja Tate v Londonu in Bibliotheque Kandinsky centra Pompidou v Parizu.

www.lazetic.si 

Silvester Plotajs Sicoe, Deset odtenkov transa, razstava in pogovor, 12.00–16.00 

S predstavitvijo slike Deset odtenkov transa (olje na platnu, 180 x 95 cm, 2023) bo Silvester Plotajs Sicoe nadaljeval pogovor, ki ga je začel ob predstavitvi svoje velikoformatne slike Pollockove sanje na decembrskem dnevu odprtih vrat. Tokrat prek slikarskega medija razmišlja o meditaciji in poeziji, ki jo piše vzporedno s slikanjem. Sliko Deset odtenkov transa bo sopostavil ob manjši opus novejših slik. Opozoril bo na poglobljeno gledanje slik, ki izginja. Opisal bo svojo metodo, s katero poglobljeno gleda slike. Navezal se bo tudi na nove slike iz ciklusa Punk kubizem in opisal proces, kako je do tega uvida prišlo. Vodeni ogled bo usmerjen v poglobljeno gledanje slik, kako le-te nastajajo in kakšen je njihov kontekst. 

Silvester Plotajs Sicoe je slikar in grafik. Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij pri profesorju Gustavu Gnamušu iz slikarstva in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, med drugim nagrade Riharda Jakopiča leta 2021. 

www.plotajs.com

Marija Mojca Pungerčar, Knjiga in svetovanje za samozaposlene v kulturi, predstavitev, 12.00–16.00  

Brezplačno svetovanje glede statusa, prispevkov, umetniške kariere, administrativnih postopkov in drugih vsebin, povezanih s samozaposlitvijo v kulturi, 13.00–16.00  

Na ogled in v nakup bo na voljo knjiga Marije Mojce Pungerčar Osebna koda obleke, s podnaslovom Zgodbe, ki so pospremile stare obleke v novo življenje, ki je izšla konec lanskega leta. Knjiga promovira trajnostno naravnanost, družbeno povezanost in ohranjanje spomina. Med 13.00 in 16.00 bo umetnica izvajala brezplačno svetovanje glede statusa, prispevkov, umetniške kariere, administrativnih postopkov in drugih vsebin, povezanih s samozaposlitvijo v kulturi. Svetovalne urice so posvečene deseti obletnici delovanja informativnega in svetovalnega servisa Novičnik za samozaposlene v kulturi, ki ga Marija Mojca Pungerčar vodi in ureja. Priporočamo, da se za svetovanje prijavite na mojca.pungercar@guest.arnes.si.

Marija Mojca Pungerčar je vizualna umetnica, kostumografka in urednica. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in kot Fulbrightova štipendistka magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. V osemdesetih letih je bila članica alternativne umetniške skupine Linije sile. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji in z njimi gostovala v številnih državah v Evropi in v ZDA. Ima izjemne izkušnje na področju samozaposlenosti v kulturi in odlično pozna to tematiko, za svoje podporno delovanje pa je bila leta 2022 nagrajena s priznanjem Ivane Kobilca.

www.mojcapungercar.si

Zora Stančič: Lepota je večna, razstava, 12.00–16.00  

Pojem grafike Zora Stančič razume zelo široko in jo morda zato vidi kot sodobno in relevantno, saj dopušča eksperiment in raziskovanje medija. Pri svojem delu se poslužuje tradicionalnih grafičnih tehnik – in tudi sodobnih – ter jih na smiseln način prepleta.

 Tudi v seriji monoprintov z naslovom Lepota je večna je prisoten spoj ali preplet različnih tehnik, saj je podoba, ki jo umetnica odtisne na podlago, tisk z matric, medtem ko je podlaga apropriirana, vendar prav tako odtisnjena kot industrijska grafika v tisočih izvodih. Če podobo dodaja na že obstoječo podlago, kot so listi iz knjig, revij, časopisov ali reklamni letaki, mora ta ostati taka, kot je – groba, banalna in hladna, da je dodana podoba lahko v dialogu z obstoječo. Na ta način doseže razliko med obema podobama – in šele ko sta sopostavljeni, lahko vidimo smisel in nov pomen. Sopostavljeni fragmenti ali enote delujejo nepovezano, odnosi niso eksplicitni, zato se vzpostavi dvoumnost, mnogoterost pomenov in včasih tudi humor. Prvi tovrstni kolaži so nastajali v času izolacije in lock downov, ko je bil čas ponovnih premislekov o nastali družbi. Nadaljevanje se je zdelo smiselno, zato bo v ateljeju umetnica postavila nekaj deset novih odtisov, kjer nadaljuje s podobnim pristopom.

Doc. mag. Zora Stančič deluje na treh glavnih področjih. H grafiki pristopa v razširjenem polju, v svojih grafičnih delih pa raziskuje razmerje med klasičnimi grafičnimi tehnikami in sodobno digitalno grafiko. Scenografija in kostumografija sicer obsega manjši del njenega umetniškega ustvarjanja, vendar je sodelovala v različnih pomembnih in uspešnih projektih v gledališču in na filmu. Pri ilustraciji izhaja iz svoje grafične izkušnje, ki je osnovana na prostoročni risbi.

www.instagram.com/zorastancic/

PREDSTAVITEV REZIDENČNIH UMETNIC SAiR, 16.00–18.00 

Lenka Kubelová in Olga Staňková sodelujeta v mednarodnem projektu Sustainability is in the AiR (SAiR), ki ga vodi MGLC. V okviru trimesečne rezidence bosta predstavili, kako nastaja njun umetniški projekt, povezan s trajnostnimi vsebinami in načini dela. 

Lenka Kubelová, Rizosfera, razstava 

Kaj se dogaja v rizosferi – sferi prsti, korenin in z njimi povezanih mikroorganizmov? Zimski ritem Šišenskega hriba. Pigmenti, nabrani na koreninskih sistemih izruvanih dreves, fermentirani oksimel z borovimi vejami, zimske gobe, etični priročnik za nabiranje, ekosistemi kot navdih za našo človeško civilizacijo. 

Lenka Kubelová je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Pragi. Njeni projekti fermentacije in fermentacijski laboratorij ji pomagajo odkrivati odnose z nečloveškimi subjekti in najti navdih za družbene spremembe v smeri bolj holističnih sistemov. Verjame v moč subtilnih dejanj. V zadnjem času poglablja svoje znanje o naravnih pigmentih in barvilih. 

#bioculturalhope

Razstava je del projekta Sustainability is in the AiR (SAiR), ki povezuje rezidenčne centre v Ljubljani (MGLC Švicarija), Pragi (MeetFactory), Madridu (Matadero) in Atenah (Snehta). Projekt z medrezidenčnimi izmenjavami umetnikov spodbuja razvoj trajnostnih umetniških praks.

Olga Staňková, Spremenljiva narava – Gozd znanja, razstava (2023–2024)

Cikel slik je osnovan na opazovanju specifičnih delov naravnih struktur in njihove omejenosti, ob kateri pa vseeno najdejo lasten način ponovne rasti, gibanja in preoblikovanja, da bi še naprej obstajali na svojstven način kot dinamičen ekosistem. Serija prikazuje, kako se ta specifična vrsta okrevanja subtilno in tiho odvije sredi silovite rasti. Ta projekt je povezan z zlahka spregledanimi in na neki način nevidnimi običajnimi stvarmi, ki so prisotne v našem vsakdanjem življenju, a jih ne opazimo. Toda s povečano empatijo in boljšo koncentracijo lahko najdemo veliko navdihujočih pristopov k življenju in njegovim preprekam, tako da se odpremo doživljanju, razumemo strukture in uporabimo prenovljeno znanje. Umetniški pristop zajame drevesa in njihovo splošno funkcijo. Poleg tega se osredotoča na njihovo negibnost, opazovanje, podreditev, odmiranje, sprejem izgube, okrevanje, cenjenje najmanjših dosežkov, odporno rast in ustvarjalni nadaljnji obstoj. Ko se drevesne veje drastično spremenijo ali preoblikujejo, še vedno najdejo lastno različnost nezamisljivih podaljškov in sodelovanja z drugimi vrstami. Živijo in ponujajo miren kraj za življenje drugih bioloških entitet, pri čemer pa vseeno najdejo tudi svojo pot v lastnem okolju in sodelovanju. V tem specifičnem raziskovalnem segmentu se je umetnica poglobila tudi v podobnosti med naravnimi strukturami/ekosistemi in človeškimi telesi/entitetami.

Olga Staňková je doktorska študentka likovne umetnosti in umetniškega menedžmenta na Tehnični univerzi v Brnu. Njena doktorska raziskava z naslovom Fluid Nature se osredotoča na tendence sodobne umetnosti, ki reflektirajo trenutno stanje narave. Raziskava doktorske teme vključuje različne pristope in eksperimente z umetniškimi izrazi. V umetniški praksi, ki jo usmerja v abstraktno umetnost, jo zanimajo materialnost in eksperiment. 

Razstava je del projekta Sustainability is in the AiR (SAiR), ki povezuje rezidenčne centre v Ljubljani (MGLC Švicarija), Pragi (MeetFactory), Madridu (Matadero) in Atenah (Snehta). Projekt z medrezidenčnimi izmenjavami umetnikov spodbuja razvoj trajnostnih umetniških praks. Razstava je vključena tudi v umetniško-raziskovalni projekt Spremenljiva narava, celoten ustvarjalni proces pa se je odvil v neposredni bližini tivolskih dreves.

Odprta vrata ateljejev v MGLC Švicariji. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.
Odprta vrata ateljejev v MGLC Švicariji. Foto: Urška Boljkovac. Arhiv MGLC.

Prihajajoči dogodki

MGLC