Ta veseli dan kulture v MGLC

Vabljeni na razstavno-prodajni umetniški sejem ARTish in na ogled stalnega in aktualnega razstavnega programa v MGLC Švicariji ter na obisk ateljejev umetnikov in umetnic, ki tukaj ustvarjajo. Razstave bodo na ogled od 10.00 do 18.00 ure, odprta vrata umetniških ateljejev pa od 12.00 do 18.00 ure. Na sporedu je tudi družinsko vodstvo po bienalski razstavi v MGLC Gradu Tivoli.

PROGRAM

MGLC GRAD TIVOLI

12.00-13.00, družinsko vodstvo po 35. grafičnem bienalu Ljubljana

Vodita Isidora Todorić in Tea Stepan

Zbirno mesto: MGLC Grad Tivoli

10.00−18.00, Razstavni program

35. grafični bienale Ljubljana: Iz praznine so prišli darovi kozmosa

V MGLC Grad Tivoli so na ogled dela naslednjih umetnikov in umetnic: Virginia Chihota, Galle Winston Kofi Dawson, Nolan Oswald Dennis, DNLM (Danilo Milovanović), Christian Guerematchi, Eric Gyamfi, Mohammad Omar Khalil in Abed Al Kadiri (v dialogu), Kvadratni meter, Kagiso Patrick Mautloa, Amina Menia, noks collective, Temitayo Ogunbiyi, Martyna Rzepecka, School of Mutants (Hamedine Kane, Stéphane Verlet-Bottéro), Sanaz Sohrabi, Sreda v sredo (SVS), Tracy Naa Koshie Thompson.

MGLC ŠVICARIJA

10.00−18.00, ARTish

V veliki dvorani Švicarije bomo že drugo leto zapored gostili razstavno-prodajni umetniški sejem, kjer se bo zbralo 26 umetnikov-razstavljalcev. ARTish je prostor, kjer si lahko mimoidoči spočijejo oči, se napolnijo z ustvarjalno energijo, ki jo s svojimi unikatnimi deli širijo ustvarjalci, se naučijo česa novega, se obdarijo in poklepetajo z ARTish-ani. ARTish bo v prazničnem času, ki prihaja, zagotovo ponudil za vsakega kaj.

12.00−18.00, Odprta vrata umetniških ateljejev (Javno vodstvo ob 14. uri)

MGLC Švicarija je v minulih desetletjih že imela vlogo produkcijskega prostora. Poleg mednarodnih rezidenčnih programov Švicarija trenutno omogoča začasen delovni prostor za ustvarjanje trinajstim slovenskim umetnikom in umetnicam: Janja Kosi in Helena Tahir (bivalna rezidenca za mladega umetnika ali umetnico), Anja Jerčič Jakob, Damijan Kracina, Tanja Lažetić, Miran Mohar, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pungerčar, Ana Sluga, Zora Stančič in Miha Štrukelj. Rezidenčni umetniki in umetnice bodo predstavili svojo aktualno produkcijo in prav za današnji dan posebej pripravljen program. Pripravljamo tudi javno vodstvo ob 14. uri.

Posebni program rezidenčnih umetnic in umetnikov

Helena Tahir: Indigo Transfer

Delavnica ustvarjanja zinov z indigo kopirnim papirjem

Udeleženci bodo v tehniki prenašanja in pomnoževanja podobe z indigo transfer papirjem ustvarili risbe, ki jih bodo na koncu združili v skupinske zine.

Zini in samozaložniške knjižice, za katere so značilni nizki produkcijski stroški in manjša naklada, običajno nastajajo s pomočjo fotokopirnega stroja. Na delavnici bomo posegli nazaj v preteklost, kjer bomo naklado ustvarjali s karbonskim transfer papirjem, ki predstavlja zgodnjo obliko kopiranja. S pomnoženo podobo bomo raziskali, kako lahko ta postane tudi likovno izrazno sredstvo in preseže zgolj vlogo širjenja informacij.

Helena Tahir načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko v Sloveniji. Za njene grafike so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc, ki jih je treba dobro opazovati, da jih lažje razumemo. Z odliko je zaključila dodiplomski študij grafike in podiplomski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija se je izpopolnjevala na Faculdade de Belas Artes v Portu in na Hochschule für Grafik und Buchkunst v Leipzigu. V obdobju 2023–2025 je na bivalni rezidenci za mlade umetnike v MGLC Švicariji. www.helenatahir.com

Anja Jerčič Jakob: Sveže glave

Razstava (na ogled v soboto, 2. decembra, in v nedeljo, 3. decembra, med 12. in 18. uro)

Razstava pravkar zaključenega ciklusa slikarskih del Anje Jerčič Jakob z naslovom Glave vsebinsko in formalno ne odstopa od avtoričinega siceršnjega dela.

Izr. prof Anja Jerčič Jakob (UL PEF) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Na isti ustanovi je leta 2004 končala magistrski študij grafike, leta 2007 pa še slikarstva. Od leta 2000 je kot ustvarjalka aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je zaposlena od leta 2016. Živi v Ljubljani. www.anjajercic.si

Janja Kosi: Zemljevidi doma

Razstava del, nastalih v obdobju bivalne rezidence

Janja Kosi pri svojem delu raziskuje témo doma. Slednjega išče predvsem v relaciji do prostora, pa naj gre za okolico, po kateri se giblje, ali pa za neposredno arhitekturo oziroma interier, v katerem biva. Pri tem nastajajo dela v različnih medijih, ki vsako po svoje opazuje in beleži procese udomačevanja in prehajanja med domačim ter tujim.

Počasi se čas umetničinega domovanja v MGLC Švicariji izteka – v ateljeju bodo razstavljena dela, ki so nastala v obdobju bivanja in delovanja v rezidenci.

Janja Kosi je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2016 diplomirala, v letu 2020 pa študij zaključila z magistrsko nalogo Vsakdanjost heterotopičnega prostora in naslovom praktičnega dela X°Y’Z’’ N – A°B’C’’ E, za katero je prejela nagrado ALUO za izjemne ustvarjalne in študijske dosežke. Del študija je preživela na izmenjavi na Univerzi za grafiko in književnost v Leipzigu. V obdobju 2022–2024 je mlada umetnica na bivalni rezidenci v MGLC Švicariji. sl.janjakosi.com

Tanja Lažetić: Gobe

Predstavitev grafične mape in njenega nadaljevanja

Tanja Lažetić v letu 2024 pripravlja projekt, ki bo nadaljevanje grafične mape Gobe, ki jo je leta 2016 izdelala v Grafičnem ateljeju MGLC.

”Težke so težke te gobice. Težke v božjo mater.” S temi besedami se konča znana Šalamunova pesem Gobice. Težke so tudi fluorescentne barve na sitotiskih umetnice Tanje Lažetić. Nore barve, ki so ležale v kotu tiskarske delavnice MGLC več kot trideset let, so v vsem svojem fluorescentnem sijaju s šestimi grafičnimi listi in v nakladi 20 izvodov zapolnile grafično mapo.

Novi projekt bo umetnica predstavila kot zametek, obiskovalce pa vabi, da si ogledajo prejšnjo serijo, pregledajo mapo, poklepetajo o sami témi ali pa celo kupijo kakšno Gobo.

Tanja Lažetić deluje na področjih fotografije, videa, performansa, keramike in knjige umetnika. Razstavljala je med drugim v Moderni galeriji (štirikrat na trienalu U3), v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, v Neuer Berliner Kunstvereinu v Berlinu, v Real Academii de Bellas Artes de San Fernando v Madridu, v Muzeju Brandhorst v Münchnu, Gagosian Gallery v Parizu, Beverly Hillsu in New Yorku in drugje. V zadnjih desetih letih je objavila več kot dvajset umetniških knjig.Odprta www.lazetic.si

Silvester Plotajs Sicoe: Pollockove sanje

Predstavitev največje slike, nastale v MGLC Švicariji (Pollockove sanje, 2019, olje platno, 200 x 300 cm)

S predstavitvijo slike velikega formata bo Silvester Plotajs Sicoe osvetlil svoje minulo delo in opus ter ga sopostavil ob manjši opus novejših slik.

Ob vodenem ogledu bo spregovoril o sliki Pollockove sanje in opozoril na poglobljeno gledanje slik, ki izginja. Opisal bo svojo metodo, s katero poglobljeno gleda slike.

Navezal se bo tudi na nove slike iz ciklusa Punk kubizem in opisal proces, kako je do tega uvida prišlo. Vodeni ogled bo usmerjen v poglobljeno gledanje slik, kako le-te nastajajo in kakšen je njihov kontekst. Poglobljeno opazovanje slik bo povezal s svojo poezijo, ki jo piše vzporedno s slikanjem.

Silvester Plotajs Sicoe je slikar in grafik. Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij pri profesorju Gustavu Gnamušu iz slikarstva in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj, med drugim nagrade Riharda Jakopiča leta 2021. www.plotajs.com

Zora Stančič: Lepota je večna

Razstava

Pojem grafike Zora Stančič razume zelo široko in jo morda zato vidi kot sodobno in relevantno, saj dopušča eksperiment in raziskovanje medija. Pri svojem delu se poslužuje tradicionalnih grafičnih tehnik – in tudi sodobnih – ter jih na smiseln način prepleta.

Tudi v seriji monoprintov z naslovom Lepota je večna je prisoten spoj ali preplet različnih tehnik, saj je podoba, ki jo umetnica odtisne na podlago, tisk z matric, medtem ko je podlaga apropriirana, vendar prav tako odtisnjena kot industrijska grafika v tisočih izvodih. Če podobo dodaja na že obstoječo podlago, kot so listi iz knjig, revij, časopisov ali reklamni letaki, mora ta ostati taka, kot je: groba, banalna in hladna, da je dodana podoba lahko v dialogu z obstoječo. Na ta način doseže razliko med obema podobama – in šele ko sta sopostavljeni, lahko vidimo smisel in nov pomen. Sopostavljeni fragmenti ali enote delujejo nepovezano, odnosi niso eksplicitni, zato se vzpostavi dvoumnost, mnogoterost pomenov in včasih tudi humor. Prvi tovrstni kolaži so nastajali v času izolacije in lock downov, ko je bil čas ponovnih premislekov o nastali družbi. Nadaljevanje se je zdelo smiselno, zato bo v ateljeju umetnica postavila nekaj deset novih odtisov, kjer nadaljuje s podobnim pristopom.

Doc. mag. Zora Stančič deluje na treh glavnih področjih. H grafiki pristopa v razširjenem polju, v svojih grafičnih delih pa raziskuje razmerje med klasičnimi grafičnimi tehnikami in sodobno digitalno grafiko. Scenografija in kostumografija sicer obsega manjši del njenega umetniškega ustvarjanja, vendar je sodelovala v različnih pomembnih in uspešnih projektih v gledališču in na filmu. Pri ilustraciji izhaja iz svoje grafične izkušnje, ki je osnovana na prostoročni risbi. www.instagram.com/zorastancic/

Ana Sluga: Atelje umetnice

Predstavitev akrilnega slikarskega medija, ob 17. uri

Avtorica bo izhajajoč iz svoje produkcije predstavila, na kakšen način se uporablja akrilni medij. Dotaknila se bo zgodovine uporabe, zakonitosti in možnosti povezovanja z ostalimi slikarskimi tehnikami.

Ana Sluga je po zaključeni Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani nadaljevala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO), kjer je leta 2004 diplomirala in kasneje tudi magistrirala. Del podiplomskega študija fotografije je opravljala tudi na umetniški akademiji v estonski prestolnici Talin. Leta 2008 je prejela naziv mojstra fotografije. Živi in dela v Ljubljani, kot docentka poučuje fotografijo na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici.

www.anasluga.si

Miran Mohar: Monokromi

Predstavitev

Miran Mohar bo predstavil tri nove slike iz serije Monokromi na penasti gumi.

V tej seriji izpostavlja tudi ekonomski kontrast med sredino slike, ki je iz barvane (ali naravne) penaste gume, in okvirjem, ki je obložen s 24-karatnimi zlatimi lističi.

Miran Mohar je slikar, grafični oblikovalec in scenograf. Od leta 1983 je član skupine Irwin, sicer pa so-ustanovitelj in član kolektiva Neue Slowenische Kunst (1984) ter so-ustanovitelj Gledališča sester Scipinon Nasice in oblikovalske skupine Novi kolektivizem. Miran Mohar je predavatelj na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani (AVA) in njen prodekan. www.irwin-nsk.org

Bianka Chladek: Delo v nastajanju

Grafike so nastale na podlagi zgodb o eskapizmu, ki prikazujejo izmišljene junakinje in junake v zamegljenem ambientu. Le-ta je brez očitnih simbolov, kar nam onemogoča njihovo razumevanje.

Namen grafik v tehniki sitotiska je s pomočjo reprodukcije ustvariti, kar je v nasprotju z običajnim avtoričinim pristopom. Ta je ponavadi bolj intuitiven in haptičen ter je značilen za njene slike, na katere vključuje vezeno nit. Sitotiski so tako sestavljanke, nastali iz digitalne predloge in odtisa na tkanini. Bianka Chladek jih bo lahko ponovno uporabila ali vključila v drugo delo.

Bianka Chladek se ukvarja s slikarstvom, fotografijo, vezenjem, poezijo ter spletnimi arhivi in njihovimi referencami. Črpa iz introspektivnega prostora, v katerem se prepletajo neoprijemljive in sorodne podobe. Pogosto pripoveduje spomine iz različnih obdobij svojega življenja in subtilno primerja miselnost »kaj bi lahko storila, če« in »kaj bi lahko storila, ker«. Bianka Chladek je magistrirala iz likovne umetnosti na Univerzi Tomasa Bate v Zlínu in obiskovala slikarski studio na Akademiji za likovno umetnost, oblikovanje in arhitekturo v Pragi. www.biankachladek.com

Umetniška dela so nastala s podporo MGLC v okviru medrezidenčne izmenjave MGLC Švicarija (Ljubljana) & MeetFactory (Praga).

10.00−18.00, Razstavni program

35. grafični bienale Ljubljana: Iz praznine so prišli darovi kozmosa

Razstava, od 10.00 do 18.00

35. edicija bienala raziskuje ekosistem povezav, solidarnosti in zgodovin upora, ki izhajajo iz nekdaj tesnih vezi med poosamosvojitveno Gano in nekdanjo Jugoslavijo. Umetniški vodja Ibrahim Mahama v bienalu vidi priložnost za obuditev nekdanjih povezav in krepitev transnacionalnih zavezništev.

V MGLC Švicariji so na ogled dela naslednjih umetnikov in umetnic: Nabil Djedouani, Beti Frim in Ines Sekač, Helga Griffiths, Sonia Kacem, Kolektiv Krater, Mori Sikura, Lara Žagar.

Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce

Stalna razstava, od 10.00 do 18.00

Stalna razstavna postavitev o zgodovini Švicarije, ki je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila. Edinstveno preteklost Švicarije, ki je leta 2013 pridobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena, povzema njeno vodilo »skupnost, umetnost in narava«, ki razsvetljuje njeno delovanje tudi v prihodnje.

Spominski atelje Stojana Batiča

Stalna postavitev, od 10.00 do 18.00

V pritličju MGLC Švicarije je na ogled Spominski atelje Stojana Batiča (1925–2015), ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost.