Dan odprtih vrat MGLC Švicarije

MGLC Švicarija dvakrat letno odpre svoja vrata za obiskovalce, ki jih zanima delo v umetniških ateljejih. Damijan Kracina, Miran Mohar, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Ana Sluga, Zora Stančič in Miha Štrukelj bodo predstavili, kaj trenutno ustvarjajo. Na ogled bo tudi nekaj pop-up razstav: Anja Jerčič Jakob, Heliotropizem, Marija Mojca Pungerčar, interaktivna instalacija Singer, in Tanja Lažetić, Brez naslova. Umetnici na dvoletni bivalni rezidenci za mlade, Klara Debeljak in Tisa Neža Herlec, pa bosta v sodelovanju z Radiom Študent vzpostavili Radio Švicarija.

PROGRAM

13.00–18.00

RADIO ŠVICARIJA

Velika dvorana

Rezidenčni umetnici Klara Debeljak in Tisa Neža Herlec bosta gostili pogovore z uporabniki Švicarije in drugimi gosti. V ospredju bodo vprašanja o pomenu prostorov za umetniško produkcijo na presečišču med uradno zastavljenimi okvirji in DIY skupnostnimi praksami. Pogovori se bodo oddajali preko živega prenosa v eter Radia Študent.

14.00–16.00

ODPRTI ATELJEJI

Damijan Kracina, Miran Mohar, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Ana Sluga, Zora Stančič, Miha Štrukelj

 

14.00–16.00

POP-UP RAZSTAVE

Tanja Lažetić: Brez naslova

»Ko sem pred tremi leti dobila v uporabo atelje v MGLC Švicariji, sem si ga zamišljala kot fotografski atelje. Danes tu ustvarjam slike. Transformacija se je zgodila, ker je hiša v parku posebna, pa tudi zaradi umetnikov, ki delujejo v sosednjih ateljejih. V tridesetletni karieri ustvarjanja na področju likovne umetnosti sem se lotila različnih medijev, od fotografije, videa, keramike, knjig, performansa do spletnih projektov. Delujem konceptualno, kar pomeni, da izhajam iz vsebine in tako delujem tudi na polju slikarstva. Na dan odprtega ateljeja bom predstavila čisto svežo serijo slik z naslovom Brez naslova.«

Tanja Lažetić (1967) živi in dela v Ljubljani. Po končanem študiju arhitekture (leta 1994 na Univerzi v Ljubljani) se je usmerila v umetniško ustvarjanje na področju fotografije, videa, performansa in keramike ter ustvarja hibridna dela, v katerih večinoma raziskuje načine reprezentacije žensk v družbi. Njeno delo je bilo večkrat predstavljeno v Sloveniji in tudi drugje v Evropi, denimo v Franciji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum v Ljubljani in Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je izdala več kot dvajset knjig umetnika. Njene fotoknjige so med drugim v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, muzeja Tate v Londonu in Knjižnice Kandinsky Pompidoujevega centra v Parizu.

 

 

Marija Mojca Pungerčar: Singer

Marija Mojca Pungerčar je oktobra letos s projektom Singer gostovala na festivalu Mesto žensk. V svojem ateljeju v MGLC Švicariji bo na »after« pop-up razstavi predstavila nadgrajeno različico izvorne interaktivne instalacije Singer ter nove prispevke v svojem arhivu spominov na tekstilno tradicijo na Slovenskem. Projekt, ki tematizira propadanje slovenske tekstilne industrije v tranziciji, je umetnica ustvarila med letoma 2002–2003 in ga še razvija. Prvič ga je predstavila v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru, kasneje pa dvakrat na Mestu žensk in na razstavi Šengenske ženske Moderne galerije. Spletna stran projekta: www.3via.org/singer.

Marija Mojca Pungerčar (1964, Novo mesto), živi in dela v Ljubljani. Je vizualna umetnica, kostumografka in urednica. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in kot Fulbrightova štipendistka magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. V osemdesetih letih je bila članica alternativne umetniške skupine Linije sile, v okviru katere je ustvarila tudi kostumografijo za kultni Krst pod Triglavom. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji in z njimi gostovala v številnih državah po Evropi in v ZDA. Ustvarila je tudi številne participativne projekte, kot so Socialdress, Knjige, ali vas zebe?, Osebna koda obleke in Prava Runotova volna. Prejela je več nagrad, med drugim priznanje Ivane Kobilca, priznanje Festivala likovnih umetnosti Kranj in Jakopičevo priznanje. Posveča se tudi vodenju in urednikovanju Novičnika za samozaposlene v kulturi.

 

Anja Jerčič Jakob: Heliotropizem

Premierna predstavitev novejših slikarskih del, ki jih je Anja Jerčič Jakob končala v začetku leta 2025. Nastala so v tehnikah tuš, jajčna tempera in olje na platnu in so nadgradnja njenega ustvarjanja v mediju slike.

Knjiga umetnika na BIEN 2025

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta študentov in alumnov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so pod mentorstvom vodje projekta izr. prof. Anje Jerčič Jakob ustvarjali v mediju knjige umetnika. Na ogled je razstava del, v katerih študenti interpretirajo in aktualizirajo vsebine, povezane s tekstilom, in se povezujejo z nesnovno kulturno dediščino, rokodelstvom in veščinami, ki so neločljivo povezane tudi s preteklo, polpreteklo ali sodobno oblačilno kulturo. Projekt so podprli Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje, Loški muzej Škofja Loka in Zavod Carnica.

Anja Jerčič Jakob (Slovenj Gradec, 1975) je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter po diplomi opravila tudi magistrska študija grafike in slikarstva. Od leta 2000 je kot likovna ustvarjalka, ki deluje na področju slikarstva, grafike in knjižne ilustracije, aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Njena dela so uvrščena v mnoge zbirke nacionalnega pomena.

Od leta 2016 je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj kot izredna profesorica za področje slikarstva. V pedagoškem, mentorskem in projektnem delu razširja aplikativni vidik umetnosti in raziskuje možnosti medpredmetnega povezovanja umetnosti z drugimi predmetnimi področji. Živi v Ljubljani. Od leta 2016 ustvarja v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija.

 

15.00–16.00

JAVNO VODSTVO

 

18.00–20.00

GLASBENI PROGRAM

Velika dvorana

 

10.00–20.00

RAZSTAVE

 

Spominski atelje Stojana Batiča

V pritličju Švicarije je Spominski atelje Stojana Batiča, ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike.

 

Maria Nikiforaki: Obredi za nove prihodnosti. Sestop v podzemni svet

Razstava v okviru projekta Trajnost je v zraku (SAiR)

Obredi za nove prihodnosti je projekt, ki raziskuje transformativno moč obreda pri oblikovanju političnih in ekoloških realnosti. Projekt z izmišljeno junakinjo, ki jo je navdihnila znanstvena fantastika, je osredinjen na elemente – zrak, ogenj in vodo – kot dejavne sile pri zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Zadnje poglavje Sestop v podzemni svet se je odvilo v Ljubljani, kjer se je junakinja prek podtalnih vod spustila v podzemlje in postala portal med svetovi.

 

Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce

Stalna razstava o zgodovini Švicarije

Švicarija je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila.

 

Dan odprtih vrat MGLC Švicarije smo pripravili v sodelovanju z rezidenčnimi umetniki in umetnicami ter Radiom Študent. Hvala.