Dan odprtih vrat MGLC Švicarije

MGLC Švicarija dvakrat letno odpre svoja vrata za obiskovalce, ki jih zanima delo v umetniških ateljejih. Damijan Kracina, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Ana Sluga, Zora Stančič in Miha Štrukelj bodo predstavili, kaj trenutno ustvarjajo. Na ogled bo tudi nekaj pop-up razstav: Anja Jerčič Jakob, Heliotropizem, Marija Mojca Pungerčar, interaktivna instalacija Singer, Tanja Lažetić, Brez naslova, Silvester Plotajs Sicoe, Diptih Polifem in Miran Mohar v sodelovanju s Karo Marušič. Umetnici na dvoletni bivalni rezidenci za mlade, Klara Debeljak in Tisa Neža Herlec, pa bosta v sodelovanju z Radiom Študent vzpostavili Radio Švicarija.

PROGRAM

13.00–18.00

RADIO ŠVICARIJA

Velika dvorana

Rezidenčni umetnici Klara Debeljak in Tisa Neža Herlec se bosta pogovarjali z uporabniki Švicarije in drugimi gosti. V ospredju bodo vprašanja o pomenu prostorov za umetniško produkcijo na presečišču med uradno zastavljenimi okviri in DIY skupnostnimi praksami. Pogovori se bodo v živo prenašali v eter Radia Študent.

Rezidenčni umetnici in akterji ljubljanske scene bodo obravnavali tematike, kot so soodvisnost prostora in procesa ustvarjanja, prekarnost in dostopnost prostorov za umetniško produkcijo in spomin na prostore, ki jih je izbrisal proces gentrifikacije. Med občasnimi glasbenimi predihi se bo pogovor usmeril tudi k vztrajni potrebi po prostoru in k novim pobudam za prostore produkcije, v katerih se tke skupnost in kjer umetnost srečuje javnost.

13.00–14.00

SPOMIN, OBJEKT, RITUAL

Kratka zgodovina Švicarije in skupnosti, ki so jo naseljevale v preteklosti. Pogovori s sedanjimi rezidenčnimi umetniki o spominih, objektih in ritualih, ki so ključni za njihove ustvarjalne procese.

Vabilo na dan odprtih vrat in predstavitev programa v ateljejih Anje Jerčič Jakob, Tanje Lazetić, Mirana Moharja in Marije Mojce Pungerčar.

14.00–16.00

KONTEKST, PODPORA, INFRASTRUKTURA

O umetniških praksah Tise Neže Herlec in Klare Debeljak, o bivalni rezidenci za mlade umetnike in umetnice v MGLC Švicariji in o drugih prostorih za ustvarjanje.

Pogovor z Adrijanom Praznikom, nekdanjim uporabnikom rezidence za mlade.

Prispevek Saše Ogrizek iz Mestne občine Ljubljana, Oddelek za kulturo, o obstoječih in bodočih mestnih politikah glede prostorske infrastrukture za ustvarjanje.

16.00–17.00

ZVOČNI NAVDIHI, POLNOST, DOŽIVLJAJ

Kontekstualizacija radijskega medija kot platforme in produkcijskega prostora. Poslušanje skladb, ki navdihujejo in ob delu spremljajo rezidenčne umetnike MGLC Švicarije, ter Mestni napovednik dogodkov Radia Študent.

17.00–18.00

PRODUKCIJA, PROSTOR, MESTO

Okrogla miza z ljubljanskimi kolektivi, ki se soočajo s prostorskimi in produkcijskimi izzivi, med njimi: Uroš Veber (osmo/za), Tatiana Kocmur (Cirkulacija2) in Maša Pungartnik (1912). 

14.00–16.00

ODPRTI ATELJEJI

Damijan Kracina, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Ana Sluga, Zora Stančič, Miha Štrukelj

 

14.00–16.00

POP-UP RAZSTAVE

Tanja Lažetić: Brez naslova

»Ko sem pred tremi leti dobila v uporabo atelje v MGLC Švicariji, sem si ga zamišljala kot fotografski atelje. Danes tu ustvarjam slike. Transformacija se je zgodila, ker je hiša v parku posebna, pa tudi zaradi umetnikov, ki delujejo v sosednjih ateljejih. V tridesetletni karieri ustvarjanja na področju likovne umetnosti sem se lotila različnih medijev, od fotografije, videa, keramike, knjig, performansa do spletnih projektov. Delujem konceptualno, kar pomeni, da izhajam iz vsebine in tako delujem tudi na polju slikarstva. Na dan odprtega ateljeja bom predstavila čisto svežo serijo slik z naslovom Brez naslova.«

Tanja Lažetić (1967) živi in dela v Ljubljani. Po končanem študiju arhitekture (leta 1994 na Univerzi v Ljubljani) se je usmerila v umetniško ustvarjanje na področju fotografije, videa, performansa in keramike ter ustvarja hibridna dela, v katerih večinoma raziskuje načine reprezentacije žensk v družbi. Njeno delo je bilo večkrat predstavljeno v Sloveniji in tudi drugje v Evropi, denimo v Franciji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum v Ljubljani in Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je izdala več kot dvajset knjig umetnika. Njene fotoknjige so med drugim v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, muzeja Tate v Londonu in Knjižnice Kandinsky Pompidoujevega centra v Parizu.

 

Marija Mojca Pungerčar: Singer

Marija Mojca Pungerčar je oktobra letos s projektom Singer gostovala na festivalu Mesto žensk. V svojem ateljeju v MGLC Švicariji bo na »after« pop-up razstavi predstavila nadgrajeno različico izvorne interaktivne instalacije Singer ter nove prispevke v svojem arhivu spominov na tekstilno tradicijo na Slovenskem. Projekt, ki tematizira propadanje slovenske tekstilne industrije v tranziciji, je umetnica ustvarila med letoma 2002–2003 in ga še razvija. Prvič ga je predstavila v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru, kasneje pa dvakrat na Mestu žensk in na razstavi Šengenske ženske Moderne galerije. Spletna stran projekta: www.3via.org/singer.

Marija Mojca Pungerčar (1964, Novo mesto), živi in dela v Ljubljani. Je vizualna umetnica, kostumografka in urednica. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in kot Fulbrightova štipendistka magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. V osemdesetih letih je bila članica alternativne umetniške skupine Linije sile, v okviru katere je ustvarila tudi kostumografijo za kultni Krst pod Triglavom. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji in z njimi gostovala v številnih državah po Evropi in v ZDA. Ustvarila je tudi številne participativne projekte, kot so Socialdress, Knjige, ali vas zebe?, Osebna koda obleke in Prava Runotova volna. Prejela je več nagrad, med drugim priznanje Ivane Kobilca, priznanje Festivala likovnih umetnosti Kranj in Jakopičevo priznanje. Posveča se tudi vodenju in urednikovanju Novičnika za samozaposlene v kulturi.

 

Anja Jerčič Jakob: Heliotropizem

Premierna predstavitev novejših slikarskih del, ki jih je Anja Jerčič Jakob končala v začetku leta 2025. Nastala so v tehnikah tuš, jajčna tempera in olje na platnu in so nadgradnja njenega ustvarjanja v mediju slike.

Knjiga umetnika na BIEN 2025

Predstavitev projekta

Predstavitev projekta študentov in alumnov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki so pod mentorstvom vodje projekta izr. prof. Anje Jerčič Jakob ustvarjali v mediju knjige umetnika. Na ogled je razstava del, v katerih študenti interpretirajo in aktualizirajo vsebine, povezane s tekstilom, in se povezujejo z nesnovno kulturno dediščino, rokodelstvom in veščinami, ki so neločljivo povezane tudi s preteklo, polpreteklo ali sodobno oblačilno kulturo. Projekt so podprli Sklad Univerze v Ljubljani za umetniško področje, Loški muzej Škofja Loka in Zavod Carnica.

Anja Jerčič Jakob (Slovenj Gradec, 1975) je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter po diplomi opravila tudi magistrska študija grafike in slikarstva. Od leta 2000 je kot likovna ustvarjalka, ki deluje na področju slikarstva, grafike in knjižne ilustracije, aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Njena dela so uvrščena v mnoge zbirke nacionalnega pomena.

Od leta 2016 je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj kot izredna profesorica za področje slikarstva. V pedagoškem, mentorskem in projektnem delu razširja aplikativni vidik umetnosti in raziskuje možnosti medpredmetnega povezovanja umetnosti z drugimi predmetnimi področji. Živi v Ljubljani. Od leta 2016 ustvarja v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija.

Miran Mohar v sodelovanju s Karo Marušič

»Odločil sem se, da bom poleg svojega novega dela v svojem ateljeju predstavil tudi instalacijo mlajše umetnice Kare Marušič. Nekateri starejši umetniki imamo privilegij, da imamo dobre ateljeje za daljše obdobje. Mlade umetnice in umetniki te možnosti večinoma nimajo, saj težko izpolnjujejo zahtevne pogoje za brezplačno uporabo kakovostnih delovnih prostorov. Iz osebne izkušnje vem, da kot mlajši umetnik pravzaprav potrebuješ podporo še bolj kot v poznejšem obdobju. Pogoji za pridobitev delovnih prostorov bi zato morali biti zanje drugačni, ateljeji pa lažje dosegljivi. Zato razumem svoj odprti atelje tudi kot priložnost, da opozorim na ta problem in omogočim večjo vidnost mlajšim umetnicam in umetnikom.« Miran Mohar 

V site-specific instalaciji Kara Marušič v ateljeju Mirana Moharja z zavesami označuje površino svoje garsonjere. Instalacija je najnovejša različica širšega projekta, v katerem Kara Marušič raziskuje pogoje umetniškega dela od doma, njegove simbolične konotacije in materialne posledice. Tokrat se osredotoča na velikost svojega prostora in velikost delovnega prostora v njem, v razmerju do rezidenčnega ateljeja v MGLC Švicariji pa izpostavlja njune omejitve. S shematičnim izrisom svojega prostora se sprašuje, katero delo je možno opravljati v njem.

Miran Mohar je slikar, grafični oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin (1983) ter soustanovitelj in član Neue Slowenische Kunst (1984), ki je bila 1991. preimenovana v NSK Država v času; v obdobju 1983–1986 je soustvarjal Gledališče sester Scipion Nasice (soavtor in scenograf predstave Krst pod Triglavom, 1986), 1984. je soustvaril oblikovalsko skupino Novi kolektivizem (soavtor plakata Dan mladosti, 1987). Je tudi izredni profesor na AVA, Akademiji za vizualne umetnosti, Ljubljana, njen prodekan in soustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Je tudi član Evropskega kulturnega parlamenta. Bil je tudi dolgoletni tutor dvoletne Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti pri Zavodu SCCA-Ljubljana.  

Kara Marušič (1998) je leta 2021 diplomirala iz likovne umetnosti na Academie Minerva v Groningenu na Nizozemskem, trenutno pa zaključuje podiplomski študij na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Od leta 2018 kot vizualna umetnica deluje pod psevdonimom Bad Artist. Zanimajo jo predvsem simbolni pomeni umetniških prostorov in protokolov, torej kako generirajo in ohranjajo ideološki okvir, znotraj katerega razumemo umetnost. Sodelovala je na več skupinskih razstavah v Sloveniji in na Nizozemskem ter samostojno razstavljala v galeriji DobraVaga.

Silvester Plotajs Sicoe, Diptih Polifem 

V ustvarjalnem in rezidenčnem centru MGLC Švicariji ustvarja trinajst umetnic in umetnikov. Njihovo delo predstavljamo v seriji Iz ateljejev. Tokrat se na razstavni postavitvi predstavlja slikar Silvester Plotajs Sicoe z delom Diptih Polifem. Razstava, ki jo bomo odprli prav na Dan odprtih vrat, obsega velikoformatni diptih s prepoznavnimi slikarjevimi motivi (oko, žarnica, lubenice), ki je nastal prav za Švicarijo. Na ogled bo do 22. februarja 2026.

Silvester Plotajs Sicoe (1965, Ljubljana) je slikar in grafik. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je študiral slikarstvo, kjer je leta 1988 diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu. Tam je nadaljeval podiplomski študij iz slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu in iz grafike pri profesorju Lojzetu Logarju. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Silvester Plotajs Sicoe je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad kubizmom, nemškim ekspresionizmom, Van Goghom, Marijem Pregljem, Francisom Baconom. Ostaja zavezan štafelajni sliki. Slika v čistih, živih in močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Leta 1987 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2013 priznanje Riharda Jakopiča in leta 2021 nagrado Riharda Jakopiča. V Mestni galeriji Ljubljana pripravlja samostojno razstavo, ki bo na ogled od 5. marca do 3. maja 2026. Deluje kot svobodni umetnik v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija v Ljubljani.

 

15.00–16.00

JAVNO VODSTVO

 

18.00–20.00

GLASBENI PROGRAM

Velika dvorana

 

10.00–20.00

RAZSTAVE

 

Spominski atelje Stojana Batiča

V pritličju Švicarije je Spominski atelje Stojana Batiča, ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike.

 

Maria Nikiforaki: Obredi za nove prihodnosti. Sestop v podzemni svet

Razstava v okviru projekta Trajnost je v zraku (SAiR)

Obredi za nove prihodnosti je projekt, ki raziskuje transformativno moč obreda pri oblikovanju političnih in ekoloških realnosti. Projekt z izmišljeno junakinjo, ki jo je navdihnila znanstvena fantastika, je osredinjen na elemente – zrak, ogenj in vodo – kot dejavne sile pri zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Zadnje poglavje Sestop v podzemni svet se je odvilo v Ljubljani, kjer se je junakinja prek podtalnih vod spustila v podzemlje in postala portal med svetovi.

 

Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce

Stalna razstava o zgodovini Švicarije

Švicarija je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila.

 

Dan odprtih vrat MGLC Švicarije smo pripravili v sodelovanju z rezidenčnimi umetniki in umetnicami ter Radiom Študent. Hvala.