10:00–16:30
Predavanja in pogovor ob izidu Zbornika ob 70-letnici Grafičnega bienala Ljubljana
Grafični bienale Ljubljana v letu 2025 praznuje svojo 70-letnico. Ob praznovanju jubileja je izšel obsežen zbornik, ki predstavlja zbirko besedil domačih in tujih piscev. Avtorji Bienale postavljajo v širše teoretske kontekste, izpostavljajo prelomne dogodke in pomembne osebnosti ter opazujejo premene v razvoju razstave od leta 1955 pa vse do zadnjih edicij. Poleg esejskih prispevkov zbornik tvorijo intervjuji, bogato slikovno gradivo in poglavje Bienale v infografikah. Zbornik je slovensko-angleška publikacija, ki sta jo uredila Nevenka Šivavec in Gregor Dražil. Avtorji besedil so Anthony Gardner, Ana Sladojević, Stefana Djokic, Jennifer Noonan, André Pitol, Annosh Urbanke, Breda Škrjanec, Božidar Zrinski, Kaja Kraner, Nevenka Šivavec in Maja Vardjan.
Zbornik bomo s celodnevnim sklopom predavanj in pogovorov predstavili ob zaključku 36. grafičnega bienala Ljubljana v petek, 10. oktobra 2025, v MGLC Švicariji.
Program:
10.00–10.10: Uvodni pozdrav in nagovor: Nevenka Šivavec, direktorica MGLC
10.10–11.10: Predavanje: Anthony Gardner
11.10–11.30: Odmor
11.30–12.30: Predavanje: Ana Sladojević
12.30–13.30: Predavanje: Nora Sternfeld
13.30–15.00: Odmor
15.00–16.30: Predstavitev Zbornika, sodelujejo: Gregor Dražil, Jennifer Noonan, Nevenka Šivavec, Annosh Urbanke.
Moderatorka: Ajda Ana Kocutar
PREDAVANJA
Anthony Gardner: Zoran Kržišnik in kuriranje svetov iz Jugoslavije
V predavanju Anthonyja Gardnerja so predstavljeni svetovi, ki jih je Zoran Kržišnik sestavil v obdobju svojega vodenja Grafičnega bienala Ljubljana v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Gardner na podlagi poglavja, napisanega za zbornik ob 70-letnici, ovrednoti izbrane kuratorske strategije, možnosti in zagate, ki jih je Kržišnik zastavil predvsem v kontekstu jugoslovanskih ambicij po internacionalizmu in s sklicevanjem na druge strategije »svetotvorstva«, kakršne so v istem obdobju značilne tudi za druge kuratorje (zlasti za Ota Bihalji-Merina). Kako je bienale predstavljal nove (kuratorske) svetove, zaznamovane z internacionalizmom po letu 1955? In katere zagate lahko v retrospektivi prepoznamo v uokvirjanju bienala kot simbola politike neuvrščenih držav?
Anthony Gardner je zgodovinar sodobne umetnosti in deluje na stičišču politične teorije ter zgodovine umetnosti in razstavljanja. Njegova glavna raziskovalna področja so postkolonializem, postsocializem in zgodovina kuratorstva. Je profesor za zgodovino sodobne umetnosti na Ruskin School of Art in član kolegija The Queen’s College na Univerzi v Oxfordu. Izdal je več knjig, med drugim Politically Unbecoming: Postsocialist Art against Democracy (2015), NSK: Od Kapitala do kapitala (2015, sourednik z Zdenko Badovinac in Edo Čufer) ter s Charlesom Greenom Biennials, Triennials and documenta: The Exhibitions That Created Contemporary Art (2016).
Ana Sladojević: Razmišljanje o umetnosti kot procesu oziroma z njeno pomočjo v času globalnih premestitev in vznika novih političnih subjektov
Ana Sladojević v svoji predstavitvi obravnava dekolonialno mišljenje v regiji kot orodje za razumevanje tako starejše kot novejše zgodovine naših držav ter izpostavlja aktualna globalna politična premeščanja in njihove učinke na nas. Ob neprestanem nasilju, njegovi normalizaciji in izbrisovanju v okviru različnih hierarhij, vzpostavljenih med središči oblasti in njihovimi (pol)periferijami kakor tudi znotraj samih nacionalnih držav, ki določajo, kdo je idealni nacionalni subjekt, se to nasilje v trenutnem nemirnem političnem ozračju še nadaljuje in celo stopnjuje. Države vzhodne in jugovzhodne Evrope se – zlasti pod vplivom ruske zasedbe Ukrajine ter vojne in genocida v Gazi – spreminjajo v mesta ponovnega opredeljevanja, reorganizacije in razprave o svojem umeščanju v razmerju do dolgoletne evropske zgodovine kolonializma in rasiziranja. Zato je bistveno razumeti, kako so naše zgodovine in današnji položaji med seboj povezani in kako so obenem tudi ločeni, tako medsebojno kot v globalnem kontekstu, da bi lahko bolje osvetlili vznik novih političnih subjektov.
Grafični bienale Ljubljana predstavlja zanimivo študijo primera institucionalne odpornosti v okviru regionalnih in globalnih sprememb v zadnjih sedemdesetih letih. Prireditev je pokazala visoko raven kritičnega angažmaja in strokovnosti v svojih pristopih k reprezentaciji ter presenetljivo sposobnost sprejemanja sprememb.
Predavateljica v okviru, ki ga ponuja bienale, razmišlja o vlogi umetnosti kot procesu – v katerega se lahko vključimo in se v njem udejstvujemo. Preseganje normaliziranih institucionalnih omejitev pa predstavlja poseben izziv, podoben zamišljanju novih epistemoloških praks in novih ekologij sobivanja.
Ana Sladojević je neodvisna kuratorka in teoretičarka umetnosti, deluje v Beogradu. V svoji praksi združuje kuratorske in umetniške pristope ter izpostavlja pogosto spregledane privilegije in epistemološko nasilje, ki se ohranjajo v dediščinskem sektorju – tega se pogosto razume kot normativnega in ključnega pri oblikovanju družbenega spomina in praks spominjanja. Njene nedavne pobude raziskujejo odnose med nacionalno državo, državljanstvom, dediščino, rasizacijo, nasiljem in vojno. Trenutno je gostujoča kuratorka v beograjskem Centru za kulturno dekontaminacijo.
Nora Sternfeld: Bienali kot sporni prostori
»Proti izteku prvega desetletja 21. stoletja,« kot ugotavljata Anthony Gardner in Charles Green, »so se bienali začeli zavedati samih sebe.« O sebi vse pogosteje razmišljajo kot o »hegemoničnih strojih« (Oliver Marchart) in prav zato so pogosto razumljeni kot prostori intervencije. Sprijazniti se moramo z dejstvom, da so bienali danes oboje hkrati: »blagovne znamke in kraji upora«, »prostori kapitala in upanja« (Panos Kompatsiaris).
Kot razlaga Nora Sternfeld v svojem predavanju, se danes pisci zgodovine bienalov strinjajo, da tega pojava – ki se je začel v Benetkah leta 1895, z drugim valom pa se je nadaljeval v petdesetih letih v São Paulu, Aleksandriji in Kasslu – ni mogoče razumeti zgolj z zahodnega gledišča. Svet, ki ga performativno uveljavi vsaka svetovna umetnostna razstava, je nedvomno sporen, saj deluje med različnimi nacionalnimi in transnacionalnimi ureditvami v spreminjajočih se političnih razmerah. Ob tem nemudoma dobimo predstavo, da je bil tak svet zagotovo precej drugače upodobljen v São Paulu leta 1951, na bienalu sredozemskih držav v Aleksandriji leta 1955 ali na documenti v Kasslu, saj je vsaka od teh prireditev sledila drugačnemu svetovnemu nazoru, drugačnim predstavam o preteklosti in prihodnosti, o modernosti. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na tem zgodovinskem obzorju vzniknili številni bienali: bienale v Aleksandriji leta 1955, 1. Mednarodna grafična razstava v Ljubljani, prav tako leta 1955, Bienal de Coltejer v Medellinu v Kolumbiji leta 1968, v istem letu še indijski trienale v New Delhiju ter še mnogi drugi primeri iz obdobja pred letom 1989, ki dokazujejo, da so bienali igrali pomembno vlogo pri različnih in konkurenčnih transnacionalnih formacijah »sveta«.
Od leta 1989 pa imamo na pretek globalnih bienalov. In kot razkriva ta pojav, bienali niso samo »hegemonični stroji« za odpor, ampak imajo tudi vlogo v okviru neoliberalne »globalizacije« in v njeno korist. Kaj pa danes? Po razcvetu v devetdesetih letih trenutno po svetu obstaja več kot tristo bienalov, nenehno pa nastajajo tudi novi. Njihovo širjenje sproža nove umetnostne diskurze, ki kritizirajo sam fenomen bienalov – katerim sicer dolgujejo svoj obstoj. Skratka: bienali so spolzek teren: na njih se utrjujejo, a obenem tudi preizprašujejo oblastna razmerja.
Nora Sternfeld je umetnostna pedagoginja in kuratorka. Je profesorica umetnostne pedagogike na HFBK Hamburg. Med letoma 2018 in 2020 je bila profesorica za documento na Visoki šoli za umetnost v Kasslu. Med letoma 2012 in 2018 je bila profesorica za kuratorstvo in posredovanje umetnosti na Univerzi Aalto v Helsinkih. Poleg tega je soustanoviteljica in članica jedra ekipe schnittpunkt. austellungstheorie & praxis, soustanoviteljica in članica trafo.K, Urada za izobraževanje, umetnost in kritično produkcijo znanja (Dunaj), od leta 2022 INGLAM – Inglourious Art Mediators – skupine za predavanja (Hamburg) in od leta 2011 freethought, platforme za raziskave, izobraževanje in produkcijo (London). Objavlja prispevke o sodobni umetnosti, pedagoški teoriji, razstavah, zgodovinski politiki in boju proti rasizmu.
POGOVOR
z urednikoma in sodelujočima avtoricama:
Gregor Dražil (urednik)
Gregor Dražil je magistriral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je trenutno vpisan na doktorski študij. Od leta 2018 je zaposlen v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Raziskovalno se ukvarja s slovensko moderno umetnostjo, še zlasti z zgodovino grafike in stenskega slikarstva, ter z umetnostnim sistemom na Slovenskem v drugi polovici 20. stoletja.
Jennifer Noonan (sodelujoča avtorica)
Jennifer Noonan je profesorica umetnostne zgodovine na Univerzi Caldwell v New Jerseyju. V raziskovalnem delu se osredotoča na umetnost 20. stoletja, zlasti na zgodovino grafike in mednarodnih razstav. Njeni prispevki so bili objavljeni v Print Quarterly in OBOE (On Biennials and Other Exhibitions). Trenutno pripravlja monografijo o programu grafičnih delavnic v okviru Mednarodnega umetniškega programa Inštituta Smithsonian. Njeno raziskovanje so podprle fundaciji Gladys Krieble Delmas ter Terra pri Muzeju ameriške umetnosti Smithsonian in Tysonova štipendija muzeja Crystal Bridges.
Nevenka Šivavec (urednica)
Nevenka Šivavec je kustosinja, piska in urednica, po izobrazbi je komparativistka in umetnostna zgodovinarka. Od leta 2011 je direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je vodilni organizator in producent Grafičnega bienala Ljubljana, ob tem pa hrani tudi obsežno mednarodno zbirko grafične umetnosti. Leta 2018 je končala vodstveni program v managementu vizualnih umetnosti (Deusto Bussines School Bilbao, NYU in Muzej Guggenheim). Je članica upravnega odbora IBA (International Biennial Association), bila pa je tudi umetniška vodja 32. in 34. grafičnega bienala Ljubljana (leti 2017 in 2021).
Annosh Urbanke (sodelujoča avtorica)
Annosh Urbanke je kuratorka, raziskovalka in piska ter deluje med Amsterdamom in Antwerpnom. S posebnim zanimanjem za neoavantgardo in postsocializem sodeluje pri različnih projektih ter je raziskovalka v muzeju M HKA v Antwerpnu.
Ajda Ana Kocutar (moderatorka)
Kuratorka, urednica in producentka Ajda Ana Kocutar je tudi soustanoviteljica in sokuratorka ETC. Magazine (2021–), skupaj s Hano Čeferin in Laro Mejač pa v istoimenskem kolektivu vodi program dogodka Ljubljana Art Weekend (2024–2026). Pripravlja številne razstave v Sloveniji in tujini ter redno prispeva besedila za razstavne kataloge in druge publikacije. Je asistentka kuratorke 36. grafičnega bienala Ljubljana.
Dogodek bo v angleškem jeziku.
Na dan dogodka je Zbornik ob 70-letnici Grafičnega bienala Ljubljana na voljo po posebni ceni: 32 eur.
Prihajajoči dogodki
