Boris Beja: 100 = 10 (na kvadrat), predavanje o ustvarjalnem opusu Stojana Batiča

Ob zaključku razstave Batič in morje, s katero obeležujemo stoletnico rojstva kiparja Stojana Batiča, vas v torek, 16. septembra, ob 17. uri vabimo v MGLC Švicarijo na predavanje umetnika in pedagoga Borisa Beje o Batičevem ustvarjalnem opusu in njegovi zapuščini, ki jo je zasnoval za slovenske ladje Splošne plovbe in je javnosti manj znana.

Stojan Batič (1925–2015) je z javnimi spomeniki, parkovno likovno opremo in intimno malo plastiko zaznamoval slovensko povojno kiparstvo. Svoj izraz je razvijal v različnih kiparskih materialih: glini in kamnu, lesu, steklu in nerjavečem jeklu. V glini in kamnu se je odlikoval kot izjemen figuralik in interpret grške mitologije. V lesu je med prvimi v našem prostoru izpostavil asemblaž in rabo readymada v slovenskem kiparstvu. S steklom in nerjavečim jeklom pa je segel po abstraktnih interpretacijah eksplozije in povojne skupnosti. V obsežnem opusu je upodabljal vsebine in teme, kot so skupnost, rudarsko življenje, interpretacija revolucije in narodnoosvobodilnega boja, glasba, gledališče, zgodovina, grška mitologija, odnos matere in otroka, ples in na splošno človek. 

Stojan Batič je z likovnimi deli sodeloval tudi pri opremi ladij Trbovlje (1960), Bela krajina (1961), Ljubljana (II) (1964), Ljutomer (1965), Kras (1967), Postojna (1967), Portorož (I) (1968) in Portorož (II) (1986). Skulpture in reliefi so nastajali v poznih petdesetih in v začetku šestdesetih let, z njimi pa je Batič interpretiral različne zgodbe in motive, povezane tudi s kraji, po katerih so ladje poimenovane. V delih se izpostavljata in formalno izoblikujeta dve avtorjevi značilnosti kiparske obdelave materiala. Prva je perforiran relief, ki se v nadaljevanju povečan predstavi kot likovna dopolnitev v arhitekturi, kar lahko občudujemo na pročelju Kulturnega doma v Velenju (relief Muze umetnosti, 1960) in na fasadi Inštituta železarne Ravne na Koroškem (1966). V ladijskih opremah pa se vzpostavi tudi njegova specifična površinska obdelava reliefne površine, ki je grajena iz geometrijskih ploskev, ki so kot mreža, satovje, rastrska podlaga njegovega kiparskega pripovedništva.

Predavanje je nastalo v sodelovanju in na podlagi razgovorov z Jernejo Batič in Duško Žitko (Pomorski muzej Sergej Mašera Piran). 

Boris Beja je študiral na Naravoslovnotehniški fakulteti (NTF) Univerze v Ljubljani. Po končani diplomi se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter diplomiral na oddelku za kiparstvo. Ob umetniškem izražanju deluje kot pedagog. Od leta 2022 sodeluje z NTF, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, in predava na prvi in drugi stopnji študija na Univerzi v Ljubljani. Razstavlja doma in v tujini.

Stojan Batič, Poljub, 1968. Iz zbirke Splošne plovbe d. o. o., Portorož (inv. št. 0007846).