12:00–19:00
Dan odprtih vrat umetniških ateljejev v MGLC Švicariji
V MGLC Švicariji, ustvarjalnem in rezidenčnem centru, ustvarja 13 umetnikov in umetnic. Obiščite njihove ateljeje, v katerih bodo predstavili svoje delo in projekte.
Dan odprtih vrat bomo začeli točno opoldne s predavanjem Mirana Moharja o postavljanju razstav, od 13. do 18. ure pa bodo umetniki odprli vrata svojih ateljejev, v katerih bodo potekali razstave, predstavitve, predavanja in pogovori.
Ob 16. uri se nam boste lahko pridružili na javnem vodstvu.
Dan odprtih vrat se bo zaključil ob 18. uri s koncertom skupine Hamlet Express.
Dogodek je tudi del praznovanja ICOM – mednarodnega dneva muzejev in nacionalne akcije ZA DRUŽINE BREZPLAČNO.
PROGRAM:
Miran Mohar: O postavljanju razstav
Predavanje, 12.00–13.00, velika dvorana MGLC Švicarije
Predavanje o postavitvah razstav, tako sodobne umetnosti kot razstav z drugih področij. Poudarek bo na prepletu kuratorskega in oblikovalskega dela, podprtega z veliko vizualnega materiala. Predstavljene bodo postavitve, ki so nastale samostojno in v sodelovanju oz. soavtorstvu z Novim kolektivizmom, skupino Irwin in Mimo Suhadolc.
Predstavljene bodo razstave iz naslednjih muzejev in galerij: Moderna galerija Ljubljana, Mestni muzej, Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, National Gallery Kosovo, PS1 MoMA, Pera Museum Istanbul.
Miran Mohar je slikar, grafični oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin (1983) ter soustanovitelj in član Neue Slowenische Kunst (1984), ki je bila 1991. preimenovana v NSK Država v času; v obdobju 1983–1986 je soustvarjal Gledališče sester Scipion Nasice (soavtor in scenograf predstave Krst pod Triglavom, 1986), 1984. je soustvaril oblikovalsko skupino Novi kolektivizem (soavtor plakata za Dan mladosti, 1987). Je tudi izredni profesor na AVA, Akademiji za vizualne umetnosti, Ljubljana, njen prodekan in soustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Je tudi član Evropskega kulturnega parlamenta. Bil je tudi dolgoletni tutor dvoletne Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti pri Zavodu SCCA-Ljubljana.
ZEMLJE – VID
Razstava s predstavitvijo, 13.00–13.30
Avtorji: Anja Jerčič Jakob, Mateja Kavčič, Katarina Grabnar Apostoloides, Zala Simčič, Matija Franzutti, Greta Trošt, Jerca Šuštar, Brina Jenko, Vita Čepič
Razstava z naslovom Zemlje – vid je del projekta Naravni materiali v likovni umetnosti in gozdna likovna pedagogika in se neposredno, tako snovno kot vsebinsko, povezuje s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Gre za umetniško obravnavo mapiranja in/ali arhiviranja določenega izbranega okolja.
Umetniški raziskovalni projekt Naravni materiali v likovni umetnosti in gozdna likovna pedagogika je povezan z avtorsko prakso vodje projekta Anje Jerčič Jakob, ki se pri svojem delu pogosto navezuje na naravo. Bistvena vzpodbuda h koncipiranju in izvedbi projekta je bila prav želja po prenosu znanj, ki jih je pridobila med svojo prakso in so povezljiva z naravo. V luči trajnostne prenove šolstva in uvajanja trajnostnih vsebin na različna področja umetnosti in pedagogike je težnja v okviru umetniškega raziskovalnega projekta raziskati možnosti vpeljave vsebin gozdne pedagogike ter uporabo naravnih materialov v avtorski likovni in likovnopedagoški praksi. Zanima jih predvsem vključevanje sodobnih in inovativnih pristopov tako ustvarjanja kot tudi poučevanja, kot sta ustvarjanje ter pouk v naravi in izkustveno učenje na področju likovne umetnosti, saj imajo navedena področja velik potencial za doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. V projektno skupino se vključuje tudi umetnica Mateja Kavčič, ki je vidnejša predstavnica okoljske umetnosti pri nas; prav tako Katarina Grabnar Apostoloides in področje mikologije, z namenom vključevanja mikoloških vsebin v ustvarjalne procese in ozaveščanja o možnosti medpredmetnega povezovanja likovnih ter naravoslovnih vsebin. Razstavo in izvedbo projekta so omogočili: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, MGLC, Mikološki muzej Slovenije in PAPlab.
Anja Jerčič Jakob (Slovenj Gradec, 1975) je študirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter po diplomi opravila tudi magistrski študij grafike in magistrski študij slikarstva. Od leta 2000 je kot likovna ustvarjalka, ki deluje na področju slikarstva, grafike in knjižne ilustracije, aktivno prisotna v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru. Njena dela so uvrščena v mnoge zbirke nacionalnega pomena.
Od leta 2016 je zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj kot izredna profesorica za področje slikarstva. V pedagoškem, mentorskem in projektnem delu razširja aplikativni vidik umetnosti in raziskuje možnosti medpredmetnega povezovanja umetnosti z drugimi predmetnimi področji. Živi v Ljubljani. Od leta 2016 ustvarja v rezidenčnem in ustvarjalnem centru MGLC Švicarija.
Silvester Plotajs Sicoe: Poglobljeno gledanje slik II.
Predavanje, 13.30–14.00
Današnji čas hitenja, instantnega doživljanja in površnosti ni naklonjen poglobljeni izkušnji, ki jo gledalec lahko doživi ob umetniškem delu, sliki. Kako gledati sodobno slikarstvo, se mu približati, kako ga razumeti?
Skozi svojo dolgoletno slikarsko izkušnjo je umetnik prišel do spoznanja, da gledalec morda potrebuje nekaj napotkov ali opornih točk, da začne polnokrvno doživljati sodobno slikarstvo.
Gledanje je lahko svojevrstna meditacija, ki pa ni nujno samo površinsko naravnana. Poglobljeno gledanje slike se prebija skozi njeno plastenje do globinske strukture, ki nosi sporočilo in je ključ do globljega pomena slike. Razpoznati, dešifrirati interakcijo med elementi slike – barvo, risbo, strukturo, kompozicijo, robno risbo –, to je pot do bistva zavestnega gledanja slike. Tu, na obrobju slike se začne drobno spoznanje, ki se zazre v globino umetniškega dela.
Silvester Plotajs Sicoe je leta 1988 diplomiral na ALUO pri profesorju Emeriku Bernardu. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Je prejemnik priznanja Riharda Jakopiča leta 2013 in leta 2021 nagrade Riharda Jakopiča za slikarstvo. Od leta 1992 deluje kot svobodni umetnik slikar in je samozaposlen v kulturi. Trenutno pripravlja samostojno razstavo v Generali galeriji v Ljubljani, odprl jo bo 17. junija.
Tanja Lažetić: Oranžen oblak in Krožniki/Oko
Razstava
Predavanje, 14.00–14.30
Umetnica takole pravi:
»Pri svojem delu se nikoli nisem omejevala z medijem. In ker mi ateljeje v Švicariji omogoča ustvarjanje večjih in kompleksnejših umetniških del, sem se pred enim letom podala na zame čisto novo področje. Oranžen oblak je slikarska instalacija. Predstavlja eksplozijo in je razmišljanje o koncu sveta, krizah, vojni, ekoloških katastrofah, negotovosti, nelagodju in nemoči današnjega časa. Vse to so teme, o katerih sem v svojih delih že govorila, ampak zakaj prav slika? Zakaj olje na platno? Zakaj vse te barve in kje tu najti sodobni pristop?«
Obiskovalci si bodo lahko v ateljeju ogledali ustvarjalni proces, v polurnem predavanju pa bo umetnica predstavila, kako se je znašla na tem mestu, kje je našla v slikarstvu izziv in kje ovire ter kako je vse povezano z malimi keramičnimi krožniki, na katerih je vgravirano oko.
Tanja Lažetić živi in dela v Ljubljani. Po končanem študiju arhitekture (leta 1994 na Univerzi v Ljubljani) se je usmerila v umetniško ustvarjanje na področju fotografije, videa, performansa in keramike ter ustvarja hibridna dela, v katerih večinoma raziskuje načine reprezentacije žensk v družbi. Njeno delo je bilo večkrat predstavljeno v Sloveniji in tudi drugje v Evropi, denimo v Franciji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum v Ljubljani in Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je Tanja Lažetić izdala več kot dvajset knjig umetnika. Njene fotoknjige so med drugim v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, muzeja Tate v Londonu in Bibliotheque Kandinsky centra Pompidou v Parizu.
Ana Sluga: Stične točke med slikarstvom in grafiko
Predstavitev grafične mape, 14.30–15.00
Ana Sluga bo v svojem ateljeju predstavila pred kratkim stiskano grafično mapo z naslovom Dan za dnem, ki je bila realizirana ob njeni samostojni razstavi z naslovom Pozabljeni pogovori v galeriji Hiša kulture v Pivki. Umetnica se bo dotaknila vprašanja, kje so stične točke slikarstva in sitotiska, v katerih segmentih se medija dopolnjujeta ter kje se slikarstvo in grafika razhajata.
Ana Sluga je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter leta 2004 diplomirala in leta 2018 tudi magistrirala. Del magistrskega študija je opravila na Eesti Kunstiakadeemia (Estonian Akademy of Arts) v Talinu v Estoniji. Leta 2015 je prejela priznanje pomembnih umetniških del Univerze v Ljubljani. Svoje delo je predstavila na mnogih samostojnih razstavah, med drugim v Galeriji Equrna (2021), Galeriji Kresija (2021) in Galeriji Bažato (2024) v Ljubljani ter Gallery Jochen Hempel v Leipzigu (2024), in na številnih skupinskih predstavitvah, med katerimi so pri nas najpomembnejše Krize in novi začetki: umetnost v Sloveniji 2005–2015 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (2019), Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji (2021) in Figuralika v Cukrarni (2023) v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.
Tanja Pak: Krhkost sledi
Razstava, ob 15.00 pogovor z dr. Matejo Gaber: Krhkost sledi. O vizualnih interpretacijah naše ranljivosti, krhkosti in mimobežnosti trenutka. O izboru medija kot nosilca oz. posrednika teh občutenj in stanj.
Tanja Pak je magistrirala iz umetnosti na Royal College of Art v Londonu in diplomirala iz industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani. Na ALUO predava kot redna profesorica. Ustvarjalno se posveča kiparstvu, prostorskim umetniškim postavitvam in oblikovanju uporabnih steklenih predmetov. V svojem umetniškem ustvarjanju raziskuje možnosti izraza krhkosti, minljivosti in skrajne ranljivosti ter posledično posega predvsem, ne pa samo, po steklu kot nosilcu oz. posredniku teh občutenj in stanj. V delih pogosto izpostavlja prostore samosti in samote, krhko naravo medsebojnih vezi in razmerij, izmuzljivost naše celosti in v veččutno doživetih prostorskih instalacijah v dialogu z arhitekturo vzpostavlja prostor za vdih in kontemplacijo.
Za svoje delo je prejela več mednarodnih nagrad, med njimi Grand Prix na trienalni razstavi Toyama International Glass Exhibition leta 2024 na Japonskem, dve Red Dot HM, naziv oblikovalka leta, posebno nagrado za umetniško delo Arte Laguna Prize in druge. Nagrajena je bila s številnimi mednarodnimi rezidencami, med drugim v Corning Musem of Glass, Creative Glass Center of America in Pilchuck v ZDA, International Glass Symposium, Northlands ter Musée du Verre v Franciji. Sodelovala je na številnih kuriranih mednarodnih razstavah. Njena dela so objavljena v mednarodnih publikacijah in so del javnih in zasebnih zbirk. Sodeluje z mnogimi mednarodno uveljavljenimi umetniki in studii, predvsem v mednarodnem prostoru.
Marija Mojca Pungerčar: Sporočilo izgubljeni polovici: vabilo k sodelovanju pri delu v nastajanju
Participativni dogodek, 13.00–18.00
So vam po minuli zimi ostale rokavice brez para, s katerimi nimate kaj početi? Prinesite jih v Švicarijo, umetnica jih bo dodala tistim, ki jih je to zimo pobirala po ulicah in gozdnih poteh. S pomočjo rokavic, ki so ostale brez para, želi vzpostaviti dialog o tem, kako doživljamo in predelujemo izgubo v dobi zaslonov. Zaželene so rokavice vseh vrst: ženske, otroške in moške, vendar samo tiste s prsti (palčniki ne). Ne glede na to, ali jih donirate ali ne, pa lahko na dogodku prispevate sporočila, ki jih bodo v drugi fazi projekta prevzele rokavice. Pridite z mislijo na kako osebo, s katero ste izgubili stik, prekinili ali izgubili prijateljstvo, partnerstvo ali kateri drug odnos. Kaj bi ji želeli sporočiti, s katerim všečkom bi označili svoje občutke? Vaše sodelovanje bo anonimno.
Marija Mojca Pungerčar živi in dela v Ljubljani. Je vizualna umetnica, kostumografka in urednica. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in kot Fulbrightova štipendistka magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. V osemdesetih letih je bila članica alternativne umetniške skupine Linije sile, v okviru katere je ustvarila tudi kostumografijo za kultni Krst pod Triglavom. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji in z njimi gostovala v številnih državah po Evropi in v ZDA. Ustvarila je tudi številne participativne projekte, kot so Socialdress, Knjige, ali vas zebe?, Osebna koda obleke in Prava Runotova volna. Prejela je več nagrad, med drugim priznanje Ivane Kobilca, priznanje Festivala likovnih umetnosti Kranj in Jakopičevo priznanje. Posveča se tudi vodenju in urednikovanju Novičnika za samozaposlene v kulturi.
Klara Debeljak: coding reality+
Instalacija, 13.00–18.00
Klara Debeljak in Jan Krmelj sta se po naključju znašla v kolaborativni simbiozi in skupaj pripravljata avdio-vizualno izkušnjo, sestavljeno iz Klarinega arhivskega video materiala in Janovih zvočnih intervencij, ki temeljijo na arhivskih posnetkih in avtorskih materialih.
Ustvarjalca povezuje fascinacija z internetnimi infrastrukturami in v svojih praksah raziskujeta možnosti intervencij v algoritmične strukture resničnosti. coding reality+ bo artikuliral proces prihodnjenja,* prakse načrtovanja in grajenja potencialnih prihodnosti. Opeke prihodnjenja so prepletena naključja v procesih raziskave zvoka, pisanja v živo in paralelnih projekcij. Klarin atelje postane prostor srečanja in sovpadanja naključij, ki se izmikajo predvidljivemu kodu komunikacije. To srečanje je usmerjeno v nastajajočo predstavo Država, ki bo uprizorjena septembra v Cankarjevem domu.
Klara Debeljak je raziskovalka in umetnica, ki deluje na presečišču pisanja, oblikovanja in videa. Svoja dela je predstavila na skupinskih razstavah po Evropi in Zahodni Afriki, med drugim na UNFAIR (Amsterdam) in Dakar OFF Bienalu. Njena besedila so bila objavljena v Designers Write, Nero Editions, Kajet in Disenz ter so bila prevedena v italijanščino in francoščino. Za svoje pisanje je prejela nagradi Designers Write in Stimuleringsfonda. Od leta 2021 deluje kot raziskovalka na Institute of Network Cultures v Amsterdamu, z letom 2024 pa je začela dveletno rezidenco v Švicariji v Ljubljani, kjer razvija projekt o digitalni gentrifikaciji in spekulativnih infrastrukturah. www.instagram.com/klara.deb/
Jan Krmelj je gledališki režiser in pisatelj. Njegovo delo zaznamujejo interdisciplinarni pristopi in raziskovanje snovalnih uprizoritvenih postopkov. Za predstavo Razpoka je prejel Borštnikovo nagrado za režijo (2024), uvrščena je bila tudi v tekmovalni program 58. festivala Bitef. Za predstavo Ubesedovanje je prejel nagrado tantadruj. Njegova predstava Za praznino: Jok kamere (2019) je bila uvrščena v ožji izbor mednarodnega programa festivala Theatertreffen-Stückemarkt 2020.
* Slovenski prevod angleškega termina ‘futuring’ (avtor Rok Kranjc).
Helena Tahir: Tracing Loops
Zvočna instalacija, 13.00–18.00
Helena Tahir se na dnevu odprtih vrat predstavlja z najnovejšo izpeljanko svoje serije Poslednji sektor, ki izhaja iz osebne izkušnje njenega prvega in nedavnega potovanja v Irak, domovino njenega očeta.
Avtorica se na tem dogodku predstavlja z zvočno instalacijo Tracing Loops, ki je kolaž iz osebnega arhiva zvokov, posnetih med njenim bivanjem v Bagdadu. Posnetki vključujejo intimne izpovedi družinskih članov in njihove pogovore, fragmente iraške glasbe in prometnega hrupa, zajete med vožnjo po mestu, ter različne zvočne utripe vsakdana – od oddaljenih klicev z minaretov, brnenja generatorjev do otroškega smeha in bežnih glasov mimoidočih. Ti materiali so preoblikovani v ambientalno zvočno krajino, ki izrisuje nestabilen prostor spomina, globoko zaznamovan z izkušnjo diaspore.
Zaznavni okvir instalacije dodatno opredeli prostorska osvetlitev ateljejskega prostora v rdeči barvi, ki zabriše zaznavne meje ter referira na atmosfero temnice – intimnega prostora varne svetlobe, ponovne prisvojitve izkušnje, preobrazbe in razkritja.
Helena Tahir je del najmlajše generacije umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko v Sloveniji. Za njene grafike so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc.
Zora Stančič: Neuvrščena dela
Razstava, 13.00–18.00
Zamisel Zore Stančič za postavitev del v njenem ateljeju ob dnevu odprtih vrat v Švicariji je povezana z intenzivnim delom na razstavi v Mestni galeriji v Ljubljani. Izbor del, ki jih je umetnica ustvarjala zadnjih dvajset let, je sedaj postavljen na razstavi z naslovom Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki se zaključuje na isti dan, kot se bo zgodil dan odprtih vrat ateljejev v Švicariji, a dela še ne bodo preseljena. V ateljeju bo umetnica postavila dela, ki jih ni uvrstila na razstavo in bodo tako dopolnila tista, ki so si jih obiskovalci lahko že ogledali. Razlogov za to, da niso tam razstavljena, je več, bodisi niso našla mesta v samem prostoru galerije bodisi se niso povezala z ostalimi deli.
Zora Stančič je leta 1984 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in leta 1990 končala še magisterij iz grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Samostojno razstavlja od leta 1985, sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in njena dela so v stalnih zbirkah doma in po svetu. Na 23. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je prejela nagrado San Zanobi. Leta 1999 je na 5. mednarodnem bienalu risbe in grafike v madžarskem mestu Györ dobila častno priznanje, v Talinu v Estoniji pa je na 12. grafičnem trienalu dobila častno diplomo. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado in leta 2018 je prejela priznanje na Majskem salonu. Je prejemnica nagrade Ivane Kobilca za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo likovnih umetnikov Ljubljana. Na Univerzi v Ljubljani je leta 2012 pridobila naziv docentke za področje umetniške grafike. Zaposlena je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje kot izredna profesorica za področje umetniške grafike.
Damijan Kracina: Prostor hipnotičnega ritma in tišine
Odprti atelje, 13.00–18.00
Atelje je prostor, kjer se včasih zgodi kaj novega, izjemnega in presenetljivega. Včasih je to umirjen prostor, kjer v nekem hipnotičnem ritmu potekajo različni tehnološki procesi. Večino časa je to kaotičen prostor, kjer so vse stvari vsepovsod, včasih se točno ve, kje je kaj, velikokrat se to skrije pod številne plasti materialov in orodij.
Včasih je to prostor tišine, poln dvomov, travm in strmenja v prazno. Ob posebnih priložnostih je tudi razstavišče, takrat je atelje mogoče celo pospravljen. V katerem stanju bo atelje v prihodnjih dneh, se še ne ve.
Damijan Kracina je kipar, ki s svojo večmedijsko prakso predstavlja možne in utopične scenarije življenja na Zemlji. Njegove razstave so imaginarni ambienti in fantazijski svetovi, ki vsakič znova vzpostavijo nov dialog med deli, prostorom in obiskovalci. V MGLC Švicariji razstavlja risbo z ogljem, umeščeno v vertikalni prostor nekdanjega hotela. Risba predstavlja navigacijo, zgrajeno iz anorganskih in organskih form, tipografskih znakov in kompasov, ki naj bi usmerjali ladjo, na kateri smo se znašli in vodi v neznano, vse bolj napačno smer.
Damijan Kracina (1970) je sodobni umetnik, ki deluje predvsem na področju kiparstva, njegova ustvarjalna praksa je izrazito interdisciplinarna. Leta 1996 je diplomiral na oddelku za kiparstvo in leta 1999 zaključil podiplomski študij kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Leta 2022 je prejel nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo. Živi in ustvarja v Ljubljani, kjer ima delovni atelje v MGLC Švicariji.
Miha Štrukelj: Atelje
Odprti atelje, 13.00–18.00
Atelje Mihe Štruklja je prostor njegove ustvarjalne intime, ki jo bo za en dan delil z nami. Spregovoril bo, kako geometrijsko natančno je nastajanje njegovih velikih platen in kje napaberkuje podobe in motive, s katerimi nam odstira drugačen pogled na urbano okolje.
Miha Štrukelj je slikar, ki raziskuje proces in meje slikanja ter se osredotoča na urbana okolja in njihovo percepcijo. Trenutno sodeluje na skupinski razstavi v Italiji Svelaerivela (Gagliardi e Domke, Torino), leta 2024 je sodeloval na razstavi Experimentum Crucis (Ex Caserma Cassonello, Noto), leta 2023 Vse ni tako, kot se zdi (Obalne galerije Piran) in Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti (Cukrarna), leta 2022 Momental–mente: Žive slike (Moderna galerija), UMETNIK – ZBIRATELJ – JAVNOST. Umetniška zbirka Hilger (Mestna galerija Ljubljana), leta 2021 pa na razstavah Čudovitost spomina (Cukrarna) in Živimo v vznemirljivih časih (Evropski parlament, Bruselj), Thousand Ways to Say City (Gagliardi e Domke, Torino).
mihastrukelj.myportfolio.com/cv
Silvan Omerzu: Ustavljeni čas
Odprti atelje, 13.00–18.00
Atelje Silvana Omerzuja je statična dinamika. V njem kipi in lutke v ustavljenem času čakajo, da z besedo, gesto, kretnjo ali premikom ponovno oživijo.
Silvan Omerzu je režiser, slikar in lutkovni umetnik, ki – zlasti v predstavah – svojevrstno prepleta materiale in tehnologije, da vedno znova ustvari oblikovno-kiparski svet, v katerem se giblje neka prvinska energija. Poleg lutk, izbire besedila in režije izdela tudi celotno likovno zasnovo odra ter na njem združi vse mogoče scenske, likovne in gledališke elemente.
KONCERT
Hamlet Express, koncert
Dvorišče MGLC Švicarija, 18.00–19.00
Hamlet Express že dvajset let deluje s polno paro lokomotive pesnika in avtorja Andraža Poliča ter izvaja novodobni šanson in ustvarja izvirni živi glasbeno-poetični eros.
Zasedba: Andraž Polič, glas; Miha Petrič, električna kitara; Gregor Cvetko, bas; Blaž Celarec, tolkala
