10:00–18:00
Dan odprtih vrat MGLC Švicarije
MGLC Švicarija, ustvarjalni in rezidenčni center, vabi na ogled stalnega razstavnega programa v Švicariji ter na obisk ateljejev umetnikov in umetnic, ki tukaj ustvarjajo. Razstavni program je na ogled od 10.00 do 18.00 ure, odprta vrata umetniških ateljejev pa od 12.00 do 16.00 ure. Dogodek spremlja tudi razstavno-prodajni umetniški sejem ARTish, praznično kulinarično ponudbo pa bo pripravil Bistro Švicarija.
ARTish, umetniški sejem, od 10.00 do 18.00
V veliki dvorani Švicarije bomo že tretje leto zapored gostili razstavno-prodajni umetniški sejem, kjer se bo zbralo 26 umetnikov-razstavljalcev. ARTish je prostor, kjer si lahko mimoidoči spočijejo oči, se napolnijo z ustvarjalno energijo, ki jo s svojimi unikatnimi deli širijo ustvarjalci, se naučijo česa novega, se obdarijo in poklepetajo z ARTish-ani. ARTish bo v prazničnem času, ki prihaja, zagotovo ponudil za vsakega kaj.
RAZSTAVNI PROGRAM, od 10.00 do 18.00
Antonio Pichillá: Daritev
Začasna razstava
Antonio Pichillá pripada majevski etnični skupini Tz'utujilov. Sodi v novo generacijo gvatemalskih umetnikov, ki skozi formalno izobrazbo pridobljene strategije uporabljajo za preusmeritev evrocentričnega dojemanja majevske umetnosti ter razkrivajo sodobnost v modrosti svojih prednikov. Na razstavi Daritev je vodilna nit veščina tkanja, ki dokazuje, da je duhovnost imanentni del umetniške materialnosti.
Senco gledajo moje oči, luč vidi le moje srce
Stalna razstava
Stalna razstavna postavitev o zgodovini Švicarije, ki je znala vedno presenetiti, povezovati in drzno preoblikovati svojo namembnost. Številni posamezniki so vestno skrbeli, da luč v njej nikoli ni dokončno ugasnila. Edinstveno preteklost Švicarije, ki je leta 2013 pridobila status kulturnega spomenika lokalnega pomena, povzema njeno vodilo »skupnost, umetnost in narava«, ki razsvetljuje njeno delovanje tudi v prihodnje.
Spominski atelje Stojana Batiča
Stalna postavitev
V pritličju MGLC Švicarije je na ogled Spominski atelje Stojana Batiča (1925–2015), ki je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja na Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Zdajšnja rekonstrukcija prostora v Švicariji oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparjevega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela kot tudi male plastike, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost.
ODPRTA VRATA UMETNIŠKIH ATELJEJEV, od 12.00 do 16.00
Javno vodstvo: 14.00
MGLC Švicarija je v minulih desetletjih že imela vlogo produkcijskega prostora. Poleg mednarodnih rezidenčnih programov Švicarija trenutno omogoča začasen delovni prostor za ustvarjanje trinajstim slovenskim umetnikom in umetnicam: Klara Debeljak in Helena Tahir (bivalna rezidenca za mladega umetnika ali umetnico), Anja Jerčič Jakob, Damijan Kracina, Tanja Lažetić, Miran Mohar, Silvan Omerzu, Tanja Pak, Silvester Plotajs Sicoe, Marija Mojca Pungerčar, Ana Sluga, Zora Stančič in Miha Štrukelj. Rezidenčni umetniki in umetnice bodo predstavili svojo aktualno produkcijo in prav za današnji dan posebej pripravljen program.
Program:
Klara Debeljak: Odprti atelje
Klara Debeljak obiskovalce vabi v svoj prostor, kjer bo ponudila vpogled v zbirko najdenih gradbenih materialov ter spoznavanje procesov rjavenja, beljenja in uporabe naravnih barvil na tekstilu. Odkrivanje in igranje z delno transparentnostjo in preobrazbo materialov sta odraz njenega raziskovanja gentrifikacije in korporatizacije javnih prostorov interneta, internetnih infrastruktur in urbane sfere. Običajno zasebni prostor ateljeja bo postal javni, obiskovalci bodo vabljeni na kavč, na kavo, in bodo prispevali k ambientu z deljenjem svojih poti okoli labirinta digitalne in prostorske utesnjenosti.
Klara Debeljak je raziskovalka in umetnica, ki je leta 2023 končala program grafičnega oblikovanja na Gerrit Rietveld Academie. Njena praksa leži v prepletanju pisanja, oblikovanja, grafičnega tiska in videoumetnosti. Med študijem psihologije na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je diplomirala leta 2019, je začela raziskovati digitalizacijo, internetno intimnost, identiteto in spreminjajoči se koncept skupnosti skozi arhitekturno lečo.
Tanja Lažetić: Brez naslova
Na dan odprtih vrat ateljeja bo umetnica predstavila več različnih del, ki nastajajo sedaj ali pa se k njim pogosto vrača. Tu so okvirjena serija fotografij z naslovom Brez naslova, samo številke, keramični krožniki Neznani heroji in Razbito oko, nekaj knjig umetnika, med drugim 100 Rož in Train Stations from Vienna to Istanbul in Alphabetical Order, in izbor novih slik.
Tanja Lažetić živi in dela v Ljubljani. Po končanem študiju arhitekture (leta 1994 na Univerzi v Ljubljani) se je usmerila v umetniško ustvarjanje na področju fotografije, videa, performansa in keramike, kjer ustvarja hibridna dela, v katerih večinoma raziskuje načine reprezentacije žensk v družbi. Njeno delo je bilo večkrat predstavljeno v Sloveniji in Evropi, med drugim v Franciji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Prejela je več nagrad, med drugim bronasto priznanje na Festivalu v Nandžingu na Kitajskem, tretjo nagrado na mednarodnem trienalu keramike Unicum v Ljubljani in Jakopičevo priznanje. V zadnjih desetih letih je Tanja Lažetić izdala več kot dvajset knjig umetnika. Njene fotoknjige so tudi v zbirki Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku, muzeja Tate v Londonu in Bibliotheque Kandinsky centra Pompidou v Parizu.
Marija Mojca Pungerčar: Knjige, ali vas zebe?
Na razstavi bo predstavljenih petdeset knjig, ki so dobile oblačila v okviru projekta Knjige, ali vas zebe?. Iz ostankov blaga je Marija Mojca Pungerčar s sodelavci za podarjene knjige sešila ovitke, ki spominjajo na oblačila. Po razstavi bodo oblečene knjige odpotovale v ljubljanske knjigobežnice, kjer bodo lažje prestajale mraz, medtem ko bodo tam čakale nove lastnike.
Marija Mojca Pungerčar je vizualna umetnica, kostumografka in urednica. Diplomirala je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in kot Fulbrightova štipendistka magistrirala iz novih žanrov na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. V osemdesetih letih je bila članica alternativne umetniške skupine Linije sile. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji in z njimi gostovala v številnih državah v Evropi in v ZDA. Ima izjemne izkušnje na področju samozaposlenosti v kulturi in odlično pozna to tematiko, za svoje podporno delovanje pa je bila leta 2022 nagrajena s priznanjem Ivane Kobilca.
Helena Tahir: Iz arhiva
Helena Tahir je v zadnjih letih raziskovanja svojih iraških korenin ustvarila obsežen arhiv fotografij, dokumentov in publikacij, iz katerih pogosto črpa motive za svoja dela. Na dnevu odprtih vrat bo predstavila del arhiva, s posebnim poudarkom na dokumentaciji, ki ji jo je podaril španski arhitekt Carlos Calderón Yruegas. V osemdesetih letih je Calderón preživel dve leti v Bagdadu, kjer je raziskoval umetniško produkcijo in obiskoval ateljeje umetnikov, da bi izdal knjigo o iraški likovni sceni. Kljub temu da projekt nikoli ni bil realiziran zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, njegova dokumentacija ostaja ena redkih in zato pomembnih kronik takratne iraške likovne produkcije.
Helena Tahir je del najmlajše generacije umetnic in umetnikov, ki načrtno raziskuje formalne in vsebinske značilnosti grafičnih tehnik in s tem aktivno soustvarja sodobno grafiko v Sloveniji. Za njene grafike so značilni gostobesedni prepleti raznovrstnih domišljijskih podob, polnih pomenskih asociacij in zgodovinskih referenc.
Miha Štrukelj: Odprti atelje
V ateljeju Mihe Štruklja bodo predstavljena novejša dela, prav tako dela zadnjih par let, od manjših risb do slik večjega formata. Poseben poudarek bo na sliki večjega formata, ki je najnovejša in nakazuje novo smer, a hkrati prepleta za avtorja prepoznavne in značilne elemente.
Miha Štrukelj je slikar, ki raziskuje proces in meje slikanja ter se osredotoča na urbana okolja in njihovo percepcijo. Trenutno sodeluje na skupinski razstavi v Italiji Experimentum Crucis (Ex Caserma Cassonello, Noto), leta 2023 je sodeloval na razstavah Vse ni tako, kot se zdi (Obalne galerije Piran) in Figuralika. Izbrani primeri iz slovenske umetnosti (Cukrarna), leta 2022 Momental–mente: Žive slike (Moderna galerija), UMETNIK – ZBIRATELJ – JAVNOST. Umetniška zbirka Hilger (Mestna galerija Ljubljana), leta 2021 pa na razstavah Čudovitost spomina (Cukrarna) in Živimo v vznemirljivih časih (Evropski parlament, Bruselj).
mihastrukelj.myportfolio.com/cv
Damijan Kracina: Iz globin morja v višino neba, ogenj, dim in nekakšno življenje
Kipar in večmedijski umetnik Damijan Kracina bo pripravil prostorsko postavitev: skulptura, risba in dokazno gradivo.
Damijan Kracina (1970) je sodobni umetnik, ki deluje predvsem na področju kiparstva, njegova ustvarjalna praksa je izrazito interdisciplinarna. Leta 1996 je diplomiral na oddelku za kiparstvo in leta 1999 zaključil podiplomski študij kiparstva in videa na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je soustanovitelj umetniške skupine Društvo za domače raziskave. V letu 2015 je ustanovil Poslednji muzej sodobne umetnosti v Logjeh. Leta 2022 je prejel nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo. Živi in ustvarja v Ljubljani, kjer ima delovni atelje v MGLC Švicariji.
Miran Mohar: O oblikovanju, produkciji in urejanju umetniških knjig, 13.00
Miran Mohar bo pripravil predavanje o oblikovanju, produkciji in urejanju umetniških knjig. Na ogled bodo tudi knjige, ki jih je oblikoval oblikovalski studio Novi kolektivizem za različne naročnike. Član tega oblikovalskega kolektiva je tudi Miran Mohar, med njihovimi naročniki so: Moderna galerija Ljubljana in MSUM; Muzej in galerije mesta Ljubljana; PS1 MoMA, New York; Castelo di Rivoli, Torino; SKIRA, Milano; Kunstwerke Berlin, MIT Press, Boston; Afterall-St. Martins, London; Ovidiu Collection, Temišvar.
Miran Mohar je slikar, grafični oblikovalec in scenograf. Je član skupine Irwin (1983) ter soustanovitelj in član Neue Slowenische Kunst (1984), ki je bila 1991. preimenovana v NSK Država v času; v obdobju 1983–1986 je soustvarjal Gledališče sester Scipion Nasice (soavtor in scenograf predstave Krst pod Triglavom, 1986) in 1984. je soustvaril oblikovalsko skupino Novi kolektivizem (soavtor plakata za Dan mladosti, 1987). Je tudi izredni profesor na AVA, Akademiji za vizualne umetnosti, Ljubljana, njen prodekan in soustanovitelj gibanja Maja Farol za odprto arhitekturo. Je tudi član Evropskega kulturnega parlamenta. Bil je tudi dolgoletni tutor dvoletne Šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti pri Zavodu SCCA-Ljubljana.
Christian Guerematchi: V kulturnem objemu, performans, 14.00 in 16.00
Christian Guerematchi je plesni ustvarjalec in raziskovalec, rojen v Sloveniji, ki živi in ustvarja v Amsterdamu na Nizozemskem. Na 35. grafičnem bienalu Ljubljana je sodeloval s projektom Črni Tito naslavlja parlament duhov (2022).
Zdaj se je ponovno vrnil v Ljubljano in MGLC kot rezidenčni umetnik projekta Od bienala do bienala, s katerim praznujemo 70 let Grafičnega bienala Ljubljana in napovedujemo 36. bienalsko edicijo v letu 2025. Christian Guerematchi se je na raziskovalni rezidenci v MGLC Švicariji ponovno posvetil svojima stalnima umetniškima temama: črnski evropski identiteti in narativom črnega telesa. Raziskoval je občutek dvojnosti in povezovanje različnih kulturnih in družbenih okolij. Zanj je bil poseben izziv, kako znotraj simbolno in kulturno zaznamovane Švicarije – tudi kot prostora prehajanj in prilagajanj zgodovinskim okoliščinam – razmišljati o gibajočem se telesu. Njegov performans, ki ga sestavljajo video (sodelovanje z Ano Čigon) in dve plesni poziciji v živo, na dan odprtih vrat Švicarije spreminja rezidenčno stanovanje v začasno potopitveno izkušnjo »kulturnega objema«, kjer se meje med telesom in prostorom, gibanjem in statičnostjo, opazovalci in performerjem izrisujejo znova in znova.
Vabimo vas tudi k branju avtorjevega eseja V kulturnem objemu.
BISTRO ŠVICARIJA
Obiskovalci se bodo lahko okrepčali v Bistriju Švicarija, kjer bo na voljo kulinarična ponudba, primerna prazničnemu predzimskemu času, od burgerjev, praženca z izborom pomak in toplega božičnega čaja.
Prihajajoči dogodki
januar 2025
