Sara García Fernández: Oblikovanje ust, ki žalujejo

Sara García Fernández je rezidenčna umetnica projekta Trajnost je v zraku (SAiR), ki povezuje rezidenčne centre v Ljubljani (MGLC Švicarija), Pragi (MeetFactory), Madridu (Matadero) in Atenah (Snehta). Projekt z medrezidenčnimi izmenjavami umetnikov spodbuja razvoj trajnostnih umetniških praks. Od septembra do novembra 2024 je umetnica na rezidenčnem bivanju v MGLC Švicariji, kjer razvija projekt Oblikovanje ust, ki žalujejo. V torek, 12. 11. 2024, vas ob 14. uri vabimo v MGLC Švicarijo na predstavitev projekta.  

O projektu

Projekt Oblikovanje ust, ki žalujejo govori o žalovanju planeta, povezanem s sobivanjem in etiko prehranjevanja različnih vrst. Osredotoča se na žita in kruh, daritev in gostoljubnost, pa tudi na podnebne spremembe in žalost, ki jo doživljamo zaradi nepovratne izgube biotske raznovrstnosti. Raziskava zadeva različne užitne darove, ki jih živi darujemo mrtvim in izumrlim, in vrste odnosov, ki jih vzpostavljamo, da bi jim še naprej omogočali obstoj med nami živimi.

Umetnico zanima miza zaradi njenega potenciala za soobstoj. Gre za kraj, ki nam omogoča postavljanje etičnih vprašanj o najboljšem načinu za to, da se približamo drug drugemu. Pri mizi je možno predlagati gostoljubje, ki je odprto za drugačnost in si prizadeva za odgovornost ter sprejemanje drugih in od drugih. Prehranjevanje različnih vrst razkriva našo medsebojno povezanost z drugimi oblikami življenja. Tako kmetovanje kot prehranjevanje sta gesti, ki nas povezujeta z ekologijami, v katerih se hranimo mi in drugi.

Da bi izvedla ta projekt, se Sara García Fernández ukvarja s kruhom. Našli so ostanke kruha izpred 14.000 let, ko kmetijstvo še ni obstajalo. Zdi se, da je bil ta kruh narejen iz neudomačene pšenice, in velja prepričanje, da se je uporabljal v obredih, kar je značilnost, ki se je ohranila skozi čas. Kruh je generator vezi; jasen primer gostoljubja. Beseda 'kompanjon' izhaja iz cumpanis, kar pomeni »tisti, s katerim delimo kruh«. Poleg tega se je kruh spremenil, ko je produkcija na področju pridelovanja pšenice prešla od izbire zrn do modifikacij zelene revolucije. Genetsko modificirano kmetijstvo, sejanje moke, beljenje in pospešeno vzhajanje grejo z roko v roki s podnebnimi spremembami in nas vodijo stran od počasnega polnozrnatega kruha z drožmi in večvrstne skupnosti bakterij.

V Sloveniji je Sara García Fernández delala z ajdo. Psevdožito je del tukajšnje užitne kulture od 15. stoletja naprej. Danes se ve, da ta rastlina močno vpliva na pokrajino, ker hrani opraševalce, prst in ljudi.

O rezidenčni umetnici

Sara García Fernández si prizadeva razširiti način, kako pristopamo k neznanemu, in sicer prek ustvarjanja izkušenj. Zanjo neznano uteleša Drugega, s katerim je možno sodelovanje: gostitelja in gosta. Gre tudi za to, česar ne moremo obvladati, nadzorovati ali imenovati. V tem smislu jo zanima preizpraševanje pogleda v temo iz racionalistične perspektive; išče prepoznanje skritega v naših izkušnjah in skuša raziskovati druge načine pristopanja k temu, kar imenujemo realnost. Izkorišča vrsto različnih tehnik, med drugim uporabo fermentirane hrane, lokalnih glin in nabranih rastlin, za ustvarjanje intimnih čutnih izkušenj, ki raziskujejo koncept gostoljubja in posledično našega odnosa z Drugim. (Več na: saragarcia.info)

www.s-air.eu

Produkcija: Mednarodni grafični likovni center

Projekt SAiR sofinancira Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.