Kaj je brala Adriana Maraž?

Dogodek skupnega branja je v spremnem programu razstave Adriane Maraž. Z njim obeležujemo Nacionalni mesec skupnega branja, Evropski teden mobilnosti in Teden ljubljanskega turizma.

Dela Adriane Maraž (1931–2015), svetovno priznane in najpomembnejše slovenske ustvarjalke na področju umetniške grafike, so prefinjena igra oblik, tekstur in pripovedne globine. Označuje jih globoko intimni značaj, sama jih je opisala kot prispodobe za minevanje časa. 

Po osebnih pripovedih njene družine je bila tudi strastna bralka. Na dogodku skupnega branja bo odlomke iz biserov svetovne literature, ki ji je bila pri srcu, interpretiral dramski igralec Gal Oblak ob spremljavi kitarista Luke Ropreta.

Gal Oblak bo interpretiral odlomke iz romana Doktor Živago, ene od najlepših in najpretresljivejših ljubezenskih zgodb v svetu umetnosti izpod rok ruskega pisatelja Borisa Pasternaka, ki je leta 1958 prejel Nobelovo nagrado za književnost, ter iz zadnjega romana Spet najdeni čas iz cikla Iskanje izgubljenega časa francoskega literata Marcela Prousta. Interpretiral bo tudi poezijo Mileta Klopčiča in mitološke zgodbe z antičnimi junaki, ki so pomemben motivni vir navdiha v ustvarjalnem opusu Adriane Maraž.

Adriana Maraž je ena vodilnih slovenskih umetnic tretje četrtine 20. stoletja. Večkrat je bila nagrajena in mednarodno uspešna. Svojo pot je začela kot slikarka, nato pa se je usmerila v grafiko; a njena grafična dela ne skrivajo, da za njimi stoji izjemna poznavalka barve, svetlo-temnega kontrasta in risbe. Njene grafike so prave tehnične mojstrovine, motivi osebno obarvani, najbolj pa jo vznemirja čas in njegova minljivost. Osvojila ni le zapletenih tehničnih grafičnih postopkov, temveč tudi filozofijo, da je grafika dinamičen in razvijajoč se jezik, ki lahko izraža globoke koncepte in čustva, zato njena dela nosijo pečat transformativne umetniške zapuščine. Poleg tehnične virtuoznosti Maraževa uporablja pozoren in premišljen pristop k temi. Njena izbira motivov sega od upodabljanja vsakdanjih predmetov do zapletenosti človeških izkušenj, vsak odtis pa postane enigmatična pripoved sam po sebi. Umetnica postopka globokega tiska ne uporablja le kot sredstva za reprodukcijo, temveč kot sredstvo za pripovedovanje zgodb in stanj, pri čemer svoja dela napolni s plastmi pomena in simbolike.

Interpret dramski igralec Gal Oblak je bil rojen v Ljubljani leta 1995. Na SVŠGL je obiskoval dramsko-gledališko smer z urami sodobnega plesa in kasneje vpisal študij dramske igre na AGRFT (zaključil ga je leta 2021). Že od srednje šole se udeležuje izpopolnjevalnih delavnic (Via Negativa Lab, delavnice fizičnega gledališča z Brankom Potočanom itd.) ter redno nastopa v večkrat nagrajenih predstavah in performansih v sodelovanju s festivalom Mesto žensk, gledališčem Glej, ŠODR teatrom, Mladinskim gledališčem, Masko, Bunkerjem, SNG Dramo Ljubljana … Kot igralec je sodeloval tudi v raznih filmskih projektih, televizijskih nanizankah, dokumentarnih filmih, radijskih igrah ter pri slovenski sinhronizaciji tujih risank na RTV. Od diplome do letos je bil član rednega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Nazadnje je pod mentorstvom Tanje Zgonc zaključil magistrski študij iz umetnosti giba. Kot samostojni ustvarjalec na področju uprizoritvenih umetnosti sodeluje v raznih predstavah, na proslavah, branjih zvočnih knjig in drugih dogodkih.

Glasbenik Luka Ropret se z igranjem kitare ukvarja od svojega osmega leta. Šolanje je nadaljeval na SGBŠ v Ljubljani in se po zaključku posvetil igranju z različnimi glasbenimi zasedbami, svoje znanje pa je izpopolnjeval na seminarjih in delavnicah. Kot kitarist, aranžer in avtor glasbe je stalni član več glasbenih zasedb različnih žanrov, kot so Brina, Autodafe, Malamor, tAman, s katerimi je posnel več albumov. Piše, izvaja in snema glasbo za lutkovne, gledališke in plesne predstave ter televizijske serije. Deluje tudi kot pedagog. Trenutno svoje znanje izpopolnjuje na GMPU v Celovcu v razredu prof. Helmuta Weinhandla.