Mladen Stropnik: DOBROJUTRO

Posebnost grafične mape z naslovom DOBROJUTRO je že mapa sama, saj nam ogled njene naslovne strani s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu ponudi nadgrajeno resničnost likovne podobe v obliki grafične in zvočne intervencije. Ta zasnova napeljuje, da mora biti gledalec dejaven pri branju, opazovanju in doživljanju samih del, ki so spravljena v mapi.

Izkušnja se prične z branjem navodil, ki nam pojasnijo, kako moramo ravnati s posameznim grafičnim listom in ga gledati na način, kot si ga je Stropnik zamislil, da bi nas usmeril k občutkom in mislim, ki so ga vodili pri snovanju vsebine. Ko držimo posamezni list v roki in z njim manipuliramo v skladu z navodili, ugotovimo, da se je branje navodil metaforično transformiralo v aktivno iskanje pomena. Vsak izmed listov je lahko vizualna prispodoba, ki na subtilen način preraste iz Stropnikove osebne izkušnje v spoznavanje obče realnosti ali našega intimnega spomina. Takšno prispodobo podkrepijo naslovi posameznih grafik, s katerimi premišljeno gradi poetično vizualno tvorbo in jo zaključi s pesmijo, odtisnjeno na zadnji strani mape.

Grafična mapa DOBROJUTRO je zbirka vizualnih premišljevanj, s katerimi moramo fizično ravnati, da bi jih lahko razumeli, kar je sicer v nasprotju z uveljavljeno prakso uporabe tovrstnih del na papirju.

Grafike Mladena Stropnika nam ponujajo svojevrsten paradoks v smislu miselnih utrinkov, ki jih lahko uzremo šele takrat, ko jih dejansko držimo v rokah in hote ali nehote pustimo na listu tudi kakšno svojo sled.